Geomagnetna nevihta lahko povzroči vidnost severnega sija tudi iz Slovenije

10. maja, 2024

Posodobljene napovedi Centra za napovedovanje vesoljskega vremena in NOAA napovedujejo nastanek močnejše geomagnetne nevihte med današnjim in jutrišnjim dnem (10-11.5). Severni sij oziroma aurora borealis nastane kot posledica sončevih geomagnetnih neviht, ko električno nabiti delci magnetosfere, v glavnem so to elektroni, lahko tudi protoni (Sončev veter) in nekateri težki ioni (kisik in dušik), pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in tam reagirajo ter posledično zasvetijo. Glede na spodnje indekse in potencialen razvoj močnejše geomagnetne nevihte bo lahko severni sij viden jutri in v nedeljo tudi iz Slovenije.

Spodaj boste našli pričakovane globalne geomagnetne razmere (Kp) za srednje in visoke zemljepisne širine (K-indeksi). Te vrednosti kažejo pričakovano geomagnetno aktivnost za katero koli 3-urno obdobje v naslednjih treh dneh. To je najhitrejši način, da hitro ugotovite, kakšne geomagnetne razmere lahko pričakujete v naslednjih 3 dneh. Napovedi dnevno posodablja NOAA SWPC. Časi so v UTC.

Vir: spaceweather; K index

Auroro lahko spremljate 30 min vnaprej na povezavi: https://www.swpc.noaa.gov/products/aurora-30-minute-forecast

Polarni siji imajo lahko različne barve. Šibki polarni siji so navadno bele barve, močnejši pa so lahko rumeno-zelene in rdeče barve.

🔴 Rdeča: Na najvišjih nadmorskih višinah vzburjeni atomski kisik oddaja pri 630 nm (rdeča); nizka koncentracija atomov in manjša občutljivost oči na tej valovni dolžini povzročita, da je ta barva vidna le pri intenzivnejši sončni aktivnosti. Majhno število atomov kisika in njihova postopno padajoča koncentracija je odgovorna za bled videz vrhnjih delov “zaves”. Škrlat in karmin so najpogosteje vidni odtenki rdeče za auroro.
🟢 Zelena: Na nižjih nadmorskih višinah pogostejši trki zavirajo način 630 nm (rdeče): prevladuje emisija 557,7 nm (zeleno). Zaradi precej visoke koncentracije atomarnega kisika in večje občutljivosti oči v zeleni barvi so zeleni siji najpogostejši. Tu vlogo igra vzbujeni molekularni dušik (atomski dušik je redek zaradi visoke stabilnosti molekule N2), saj lahko s trkom prenese energijo na atom kisika, ki jo nato oddaja na zeleni valovni dolžini. (Rdeča in zelena se lahko mešata tudi skupaj, da ustvarita rožnate ali rumene odtenke.) Hitro zmanjšanje koncentracije atomskega kisika pod približno 100 km je odgovorno za nenaden konec spodnjih robov zaves. Tako valovni dolžini 557,7 kot 630,0 nm ustrezata prepovedanim prehodom atomarnega kisika, počasnemu mehanizmu, ki je odgovoren za postopnost (0,7 s oziroma 107 s) gorenja in bledenja.

Tako je bil viden severni sij v Murski Soboti, 4. novembra 2023. Avtor: Samanta Babšek, Murska Sobota.