1877 vs. 2026: Ali nastaja najmočnejši El Niño v zadnjih 150 letih?

V svetovnih oceanih se oblikuje potencialno zelo pomemben podnebni premik o katerem smo že pisali v aprilu – POVEZAVA. Znanstveniki spremljajo razvoj možnega »super« El Niña, ki bi lahko po intenziteti sodil med najmočnejše dogodke po koncu 19. stoletja ter pomembno vplival na globalne vremenske in podnebne vzorce.

Mehanizem: El Niño se razvije v tropskem delu Tihega oceana, ko se nadpovprečno topla morska voda ob ekvatorju začne širiti proti vzhodu. Takšna prerazporeditev toplote vpliva na atmosfersko cirkulacijo, jet stream oz. vetrovni stržen ter globalne vremenske vzorce, posledično pa lahko povzroči izrazite suše v posameznih regijah ter obsežne padavinske ekstreme in poplave drugod po svetu. Gre za kompleksen proces medsebojnega delovanja oceana in atmosfere.

Napovedi: Ameriška meteorološka in oceanografska agencija NOAA trenutno ocenjuje približno 65-odstotno verjetnost razvoja močnega oziroma zelo močnega El Niña med koncem leta 2026 in začetkom leta 2027. Nekateri raziskovalci ob tem opozarjajo na podobnosti z izjemno izrazitim dogodkom iz leta 1877. Pomembna razlika v primerjavi s preteklostjo pa je, da so temperature oceanov že sedaj rekordno visoke, kar bi lahko dodatno okrepilo vplive prihajajočega dogodka na globalni podnebni sistem.

Možni vplivi: El Niño v obdobju 2023–2024 je pomembno prispeval k rekordno visokim globalnim temperaturam. Morebiten nov izrazit dogodek bi lahko dodatno povečal vremensko nestabilnost in pogostost ekstremnih pojavov. Zgodovinsko gledano so močni El Niño dogodki povzročali večmilijardno gospodarsko škodo ter motnje v kmetijstvu in oskrbi s hrano po številnih delih sveta. Naslednja uradna posodobitev NOAA je predvidena 11. junija (spremljamo). Trenutni razvoj razmer ponovno poudarja močno povezanost oceanskih in atmosferskih procesov ter njihov vpliv na globalno podnebje.

Zakaj primerjava z letom 1877 – 1878?

El Niño 1877–1878 je bil eden najmočnejših in najbolj katastrofalnih El Niño dogodkov v sodobni zgodovini. Povezan je bil z izjemnimi vremenskimi anomalijami po skoraj celotnem svetu ter velja za enega ključnih sprožilcev velike svetovne lakote v poznem 19. stoletju.

Kaj se je dogajalo?

• V delu Azije, Indije, Kitajske, Brazilije, Avstralije in Afrike so nastopile dolgotrajne in ekstremne suše.
• Monsunski sistemi so močno oslabeli ali celo odpovedali.
• Pridelek je na številnih območjih propadel, sledile so lakote, bolezni in množične migracije prebivalstva.
• Drugod po svetu so se pojavile ekstremne padavine in katastrofalne poplave.

Zgodovinarji ocenjujejo, da je zaradi posledic lakote, bolezni in družbenega kolapsa umrlo med 30 in 50 milijonov ljudi, predvsem v Indiji, na Kitajskem in v severni Afriki. Dogodek pogosto omenjajo kot del t. i. »Velike lakote« 19. stoletja.

Zakaj je bil tako pomemben? Takrat svet še ni imel sodobnih namakalnih sistemov, globalne trgovine s hrano ali meteorološkega spremljanja, zato so bile družbe bistveno bolj ranljive na večletne vremenske ekstreme. Poleg tega je bil podnebni sistem že takrat izjemno destabiliziran zaradi zelo toplega vzhodnega tropskega Pacifika. Popolnoma mogoče je, da bi se zelo močan El Niño ponovil tudi danes — morda celo intenzivneje v določenih pogledih. Kar je manj verjetno, je katastrofa v popolnoma enaki obliki kot leta 1877, predvsem zaradi sodobne tehnologije, meteoroloških opozoril, globalne trgovine in precej bolj razvite infrastrukture. Problem je predvsem v tem, da so oceani trenutno že izjemno topli zaradi dolgoročnega globalnega segrevanja. El Niño namreč deluje kot dodatni »pospeševalec« toplote v atmosferi. Zato klimatologi opozarjajo, da bi lahko prihodnji močan dogodek potisnil globalne temperature še višje ter povečal pogostost vremenskih ekstremov.

Kaj pa Evropa in Slovenija?

Najmočnejši vplivi so običajno prisotni nad Pacifikom ter Južno Ameriko, posledice pa lahko posredno dosežejo tudi Evropo. Prav tu pa je napovedovanje precej zahtevnejše. Evropa ni neposredno povezana z El Niñom, vendar lahko močan dogodek spremeni položaj curka oz. stržena vetra nad Atlantikom ter vpliva na vremenske vzorce nad našo celino. Ob morebitnem zelo močnem El Niñu bi se lahko nad delom zahodne, srednje in vzhodne Evrope povečala verjetnost za dolgotrajna vroča in sušna obdobja. Obenem pa bi zelo toplo Sredozemlje lahko predstavljalo dodaten vir energije za burnejše vremensko dogajanje, predvsem ob prehodih vremenskih front. To bi pomenilo večjo možnost močnih neviht, ekstremnih nalivov ter lokalnih poplav. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so oceani že sedaj rekordno topli. V kombinaciji z močnim El Niñom bi lahko ozračje vsebovalo še več vlage in energije kot običajno, kar bi povečalo potencial za vremenske ekstreme.

Pravzaprav je za Slovenijo pogosto najbolj problematična kombinacija: dolgotrajna vročina + zelo segreto Sredozemlje + vdor hladnejšega zraka. Takrat lahko nastanejo zelo močna neurja z močnimi nalivi in večjo točo. Ne smemo pa pozabiti na veter.

Kljub temu je treba poudariti, da gre trenutno predvsem za scenarije in ne za dokončne napovedi. Na vreme nad Evropo vplivajo še številni drugi dejavniki, med drugim stanje severnega Atlantika, polarnega vrtinca ter temperature Sredozemskega morja. A možnost, da bi obdobje 2026–2027 prineslo zelo izrazite vremenske ekstreme, vsekakor obstaja.

El Niño 1877 je povzročil katastrofalne suše in poplave po svetu. Današnji oceani pa so še precej toplejši kot takrat. Kaj lahko prinese obdobje 2026/27?

Graf prikazuje temperaturo morja v ključnem območju Niño 3.4 v tropskem Pacifiku. Rdeča linija predstavlja leto 2026 in je trenutno skoraj 1 °C nad dolgoletnim povprečjem. To pomeni, da je tropski Pacifik že sedaj precej toplejši od običajnega, kar lahko nakazuje začetek razvoja El Niño razmer. Če bodo anomalije vztrajale in se še okrepile, bi lahko v prihodnjih mesecih govorili o precej močnem El Niñu.

Slika prikazuje trenutno temperaturo površja oceanov po svetu. Posebej izstopa tropski Pacifik, kjer so vode v območju Niño 3.4 izrazito toplejše od običajnega. Prav to območje meteorologi najbolj spremljajo pri razvoju El Niña.

Oceani so trenutno na marsikaterem delu planeta rekordno topli, kar pomeni ogromno dodatne energije in vlage v ozračju. Če se bodo tople anomalije v Pacifiku še krepile, bi lahko v drugi polovici leta spremljali razvoj izrazitejšega El Niña.