Se bo nad Atlantikom razvil bombni ciklon: Preizkušnja za srednjeročne napovedi

3. septembra, 2025

Avgust nekoliko toplejši in podpovprečno namočen, razen na jugozahodu kjer je ponekod padla dvakratna količina padavin

Končalo se je meteorološko poletje, avgusta je bila povprečna temperatura v Ljubljani 21,7 °C. V treh analiziranih krajih je bilo topleje od dolgoletnega povprečja, največje odstopanje je bilo na Kredarici in sicer 0,7 °C, na letališču Portorož 0,5 °C in v Ljubljani 0,4 °C. V Celju pa beležimo minimalen negativen odklon, ki je znašal 0,1 °C.

Temperaturni odklon v avgustu 2025

V Ljubljani je bil avgust hladnejši kot v zadnjih letih

Temperaturne anomalije nad Evropo v avgustu

V glavnem je bila osončenost v letošnjem avgustu nad povprečjem, le na letališču Portorož je bilo manj sončnih ur kot običajno.

Osončenost je bila med 3-8% nad povprečjem, v Portorožu pa je sonce sijalo 301 ur oziroma 96% glede na dolgoletno povprečje.

Padavin je bilo v Ljubljani in na letališču Portorož več kot običajno. V Portorožu je padlo kar 155mm padavin, kar je 118% več kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Celju, kjer je padlo 69mm oz. le 61% padavin glede na dolgoletno povprečje.

Padavinski odklon v analiziranih krajih glede na 1991-2020

Poletje je bilo v analiziranih krajih med +1 in +1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem, kar jo uvršča okoli petega mesta najtoplejših od začetka meritev leta 1851.

Temperaturni odklon v letošnjem poletju

Temperaturni odklon v Ljubljani med poletjem 1851-2025

Sonca je bilo več kot običajno, največji odklon smo zabeležili v Celju, najmanjšega pa na letališču Portorož.

Povsod je bilo sonca več od dolgoletnega povprečja

V letošnjem poletju je bilo padavin na splošno manj od dolgoletnega povprečja, kar pa ne velja za jugozahod Slovenije, na letališču Portorož je padlo 221mm padavin, kar je 5% več od dolgoletnega povprečja. Največji primanjkljaj padavin smo imeli v Celju, kjer je padlo 255mm padavin oz. 71% glede na 1991-2020.

Padavinski odklon v letošnjem poletju

Padavinsko odstopanje nad Evropo v letošnjem poletju

Po kanadskem modelu bo september topel in z nadpovprečno količino padavin

Kanadski sezonski izračun je bil osvežen. Za september kaže na pričakovano sliko, glede na srednjeročne napovedi obeh modelov AIFS in ECMWF. Nad severnim delom Atlantika imamo izrazito polja nizkega zračnega pritiska, kar pomeni za nas izrazit zahodni tok ter pogoste atlantske motnje.

Anomalije geopotencialnih višin, kažejo na izrazit zahodni tok(vir weatherbell)

Izrazit zahodni tok prinaša precej atlantskih motenj, ki bodo pogosteje potovale proti Sredozemlju in vplivale na vreme pri nas s spremenljivostjo in več padavinami, kot je običajno, zaradi tega vidimo pri padavinski sliki pozitivne anomalije.

Padavin pri nas naj bi bilo več od dolgoletnega povprečja

Verjetno bodo zaradi tega tudi precejšnja temperaturna nihanja, pred atlantskimi vdori bodo pihali vlažni in precej topli jugozahodni vetrovi, po prehodu vremenskih frontih pa bo hladneje.

Pričakuje se temperature med 1 °C-1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem 1991-2020

Se bo nad Atlantikom razvil bombni ciklon: Preizkušnja za srednjeročne napovedi

Meritev položaja intertropske konvergenčne cone (ITCZ) v drugi avgustovski dekadi je pokazala, da se je njen glavni pas v zahodnem afriškem sektorju povzpel na nenavadno visoko geografsko širino. Tak premik navzgor je znak izrazite razširitve Hadleyeve celice v meridionalni smeri, kar pomeni povečano vertikalno in meridionalno transportno komponento v troposferi nad tem območjem. Posledica tega razširjenja je, da so sredozemske atmosferske razmere prevzele značilnosti, ki jih običajno povezujemo s tropskim režimom — večja vlažnost v spodnjih slojih, močnejše konvekcijsko potencialno energijsko stanje in povečan privzem toplote in vlage iz površinskih produkcijskih območij. Ko se ob takšnih nastavitvah k hladnejšim atlantskim vdorom pridružijo navpični in horizontalni tokovi vlažnega zraka, nastanejo intenzivna monsunska zlivanja oziroma konvektivne padavine, kar je bil primer tudi pri zadnjih dveh dogodkih, ki so prizadeli jugozahodno Slovenijo.

Nenavadno visok položaj itcz nakazuje na tropske karakteristike nad Sredozemljem

Jutri bo pretežno jasno z nekaj jutranje megle, najvišje dnevne temperature bodo med 24 °C in 29 °C.

Po prehodu višinske doline se bo nad nami ponovno okrepilo območje visokega zračnega pritiska s centrom nad Skandinavijo. Takšen razpored polj pomeni vzpostavitev grebena v višinah, kar bo pri nas povzročilo stabilnejše in večinoma suho vreme ter postopno dviganje temperatur — pričakujemo nekaj toplejših dni z več sonca in manj oblačnosti. Jutranje temperature bodo zaradi jasnih noči lahko nekoliko nižje, čez dan pa se bodo občutno dvignile. Še najbolj v petek, ko bo lahko ponekod blizu 29 ali celo 30 °C.

V petek bo večinoma sončno, popoldne pa bolj spremenljivo, krajevne padavine z nevihtami bodo prehodno zajele večje del Slovenije, najmanj verjetne so v južni Sloveniji in v noči na soboto postopno ponehale, najvišje temperature bodo med 25 °C in 30 °C.

Najtoplejši dan v tem tednu bo petek

Včerajšnji vpliv višinske motnje je prinesel nekoliko južnejšo pot kot tisti iz prejšnjega tedna, zato obilne padavine niso segle višje proti severu. Tista vremenska motnja, ki sem jo omenjal ob koncu tega tedna bo vendarle imela nekoliko južnejšo pot in bo vplivala na vreme pri nas. Oslabljena vremenska fronta nas bo prešla v petek zvečer. Ob prehodu bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, glavnina padavin bo tokrat padla v vzhodni polovici Slovenije.

Animacija(klikni sliko) ob prehodu oslabljene vremenske fronte in predvidene padavine

V soboto bo večinoma sončno, zjutraj bo nekaj megle oz nizke oblačnosti, na Primorskem bo pihala šibka burja, ki bo čez dan oslabela, najvišje temperature bodo med 22 °C in 27 °C.

Vikend pa bo stabilen in topel.

V nedeljo bo večinoma sončno, najvišje temperature bodo med 23 °C in 28 °C.

Čez nekaj dni se nad severnim Atlantikom pričakuje nastanek še enega globokega ciklona. Za razumevanje mehanizmov, ki vodijo do tako izrazitega poglabljanja, je treba najprej pogledati vremenske razmere nad Severno Ameriko: tam se bo proti jugu spuščala višinska dolina s polarno zračno maso. Ta premik hladnejšega zraka vzpostavi izrazit meridionalni temperaturni gradient ob stiku s toplejšimi tropskimi ali subtropskimi zračnimi plastmi južneje.

Spust polarnega zraka proti vzhodnemu delu ZDA

Močan meridionalni temperaturni kontrast povečuje vertikalne in horizontalne gradientne sile, kar krepi tudi jet stream oziroma zračni curek v zgornjih plasteh troposfere. Intenziven zračni curek poveča vertikalno strižno komponento vetra in lahko ustvarja močno divergentno območje v zgornjih slojih atmosfere pri izstopu curka.

Močan zračni curek v zgornjih plasteh ozračja

Divergenca v zgornjih plasteh zmanjša zračni tlak v spodnjih plasteh, saj se zrak sklada odvaja navzgor in stran, kar spodbuja hitro poglabljanje (bombing/rapid cyclogenesis) površinskega ciklona.

Bo nastal nad severnim delom Atlantika bombni ciklon?

Poleg tega prispevata dinamika potencialne vrtinčnosti in Coriolisova sila ob interakciji z višinskimi valovi ter prisotnost vlažnega transporta (atmosferske reke) zaustavljata ali še potencirata razvoj globokega ciklona. Zato je pričakovano, da se bo nad severnim Atlantikom oblikoval globok nizkotlačni sistem, sposoben prenašati frontalne motnje in vlažno zračno maso proti Sredozemlju.

Prihodnji teden bo vremensko zaznamoval ta ciklon nad severnim delom Atlantskega oceana, kar bo močno vplivalo na sinoptično sliko v našem območju.

V ponedeljek bo še večinoma sončno in zelo toplo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 24 °C in 29 °C.

Animacija(klikni sliko premika ciklonskega območja iz severnega delu Atlatnika proti območju Alp

Dolgotrajnejše sončno obdobje zato ni verjetno; v ponedeljek in deloma torek bo še sončno oz. deloma sončno. Hkrati pa bo obsežna višinska dolina, ki se bo vzpostavila nad severnim Atlantikom, vzpodbujala postopno segrevanje zračnih mas v nižjih plasteh — posledično bo od jugozahoda k nam pritekal toplejši in bolj vlažen zrak, zato se bodo dnevne temperature iz dneva v dan nekoliko dvigovale.

Zato kljub kratkotrajnemu segrevanju ne smemo pričakovati trajnega stabilnega vremena: z nastankom in približevanjem globokega ciklona bo vpliv dinamike neizogiben, predvsem v obliki frontalnih motenj in širših padavinskih pasov. Po trenutnih srednjeročnih izračunih se poslabšanje vremena pričakuje od torka ali srede dalje; v omenjenem obdobju so verjetni prehodi padavin, občasno močnejši nalivi ter večja spremenljivost temperatur. Spremenljivo obdobje se lahko nadaljuje več dni, odvisno od razvoja ciklona in smeri frontalnih sistemov.