Vse o vetru

Veter je horizontalno (vodoravno) gibanje zraka, ki ga povzroči porušeno razmerje med zračnima pritiskoma nad hladnim in toplim/segretim delom površja. Naloga vetrov je tako izenačiti porušeno razmerje. Hitrost vetra merimo z anemometrom, smer vetra pa poimenujemo po smeri, iz katere pihajo.

Vetrovi v Sloveniji

Na vetrne razmere v Sloveniji vplivajo razgiban relief, lega v zmernih geografskih širinah in Alpe. V Sloveniji v splošnem prevladujejo zahodni vetrovi. Smer in hitrost vetra oblikujejo tudi območja visokega in nizkega zračnega pritiska. Slovenija v primerjavi z zahodno Evropo ni tako zelo vetrovna, saj se za prevladujoče vetrove nad Evropo nahaja v zavetrju Alp.

Hribi in gorovja po eni strani ustvarjajo pregrado vetrovom, po drugi pa odklanjajo tok zraka, ki se zato prilagaja površju. Za lokalne razmere so poleg tega pomembne tudi razporeditev vodnih površin in dnevno ogrevanje ter ohlajanje ozračja.

Zaradi razgibanosti površja prihaja do nastanka lokalnih vetrov, ki imajo značilen dnevni hod. Pobočni vetrovi podnevi pihajo po pobočjih navzgor, ponoči pa navzdol. Maestral piha iz morja na kopno podnevi, burin pa iz kopnega proti morju ponoči. Lokalni vetrovi so šibki in le redko presežejo hitrost 15 km/h.

Precej močnejši vetrovi v Sloveniji so vetrovi, ki so odvisni od večjih vremenskih sistemov (cikloni, anticikloni). Ti vetrovi lahko pihajo tudi po več dni in so omejeni na manjša območja. To so burja, jugo in fen. Treba je omeniti tudi močne vetrove, ki se pojavljajo ob nevihtah.

Burja

To je hladen, sunkovit in povečini suh veter, ki najpogosteje v zimskem času piha na Primorskem. Najpogosteje piha iz smeri sever-severovzhod do vzhod-severovzhod. Vzroki za nastanek burje so različni. Pogosto so lokalnega značaja, ko se nad priobalnimi kraškimi planotami in dolinami zrak dviguje in ohlaja ter nato hitro prevali preko gorskih pregrad proti morju. Tovrstna burja je pogosto kratkotrajna in močna; lokalni relief severovzhodne obale Jadranskega morja še pripomore k njeni izredno veliki moči, ki je lahko orkanskega značaja (9–11 Bf).

V splošnem je glavni vzrok za nastanek burje razporeditev območij različnega zračnega tlaka nad širšim področjem Evrope oziroma gradient zračnega tlaka nad Jadranom. Glede na to, ali vpliva na nastanek burje širjenje območja visokega zračnega tlaka iznad severovzhodne Evrope proti jugu ali stacioniranje ciklonov nad Jadranom, ločimo dva tipa burje: anticiklonalno in ciklonalno burjo.

Anticiklonalna burja se pojavi v primeru, ko se iznad severovzhodne Evrope proti srednji Evropi širi sibirski anticiklon, nad Sredozemljem pa je območje nižjega zračnega pritiska. Visok pritisk potiska hladen zrak iz notranjosti čez hribovja v nižine oziroma obalne predele. Veter je v tem primeru suh, temperatura večinoma nizka, nebo je vedro in brez oblakov, le na robovih gorovij, s katerih se burja spušča, opazimo oblačne kape (v Vipavski dolini t.i. pojav zastave). Pojav zastave nastopi zato, ker se zrak, ki se spušča, adiabatno segreva, kar vpliva na temperaturo nastanka oblakov in zato oblačnosti ne vidimo med spuščanjem. Oblačnost je moč opaziti samo na vrhu hriba, pod njim pa se razprostira jasna dolina oziroma obala. Kapa se pojavlja zlasti nad Nanosom, Učko, Velebitom, Kamešnico, Biokovim in Orjenom. Če se kapa veča, pomeni, da se burja krepi. Najpogosteje piha popoldan, največjo moč pa navadno doseže med 11. in 13. uro. Najšibkejša je navadno nekaj ur zatem, ko se je izgubila oblačna »kapa« nad hribovjem; takrat včasih celo preneha pihati.

Ciklonalna burja nastopi s prehodom s prehodom ciklonov iz severozahodne proti jugovzhodni smeri, ki se preko Jadrana približujejo njegovi vzhodni obali in povzročijo močno sesanje zraka iznad obale proti morju. V tem primeru veter s seboj prinaša oblake in slabo vreme. Velikokrat prihaja do obilnega deževja, pozimi lahko tudi sneženja. Za ciklonalno več različnih imen, v literaturi jo lahko opazimo kot temno burjo (black bora) oz. kot bora scura. Prehod ene vrste burje v drugo je zelo pogost.

Anticiklonalna burja piha vzdolž celotne Jadranske obale, ciklonalna pa naenkrat samo v enem predelu Jadrana. Burja slabi z oddaljevanjem od vzhodne Jadranske obale proti sredini Jadranskega morja.

Tramontana

Veter, ki začne pihati za hladno fronto in piha iz severa. Tramontana je prehodnega značaja in se lahko razvije v burjo. Tramontana začne pihati nenadoma in lahko doseže moč hurikana. Jadrnicam ne priporočajo plutja v takem vetru saj lahko doseže tudi do 200km/h.

Jugo

Veter jugo je topel in vlažen veter, ki prinaša spremenljivo vreme, ponavadi tudi padavine. V primerjavi z burjo piha bolj enakomerno, podobno kot burja pa močno razburka morje. Je dolgotrajen veter saj lahko piha tudi dlje časa. V severnem Jadranu se najpogosteje pojavi od marca do junija.

Tudi jugo ima anticiklonalno in ciklonalno obliko, pri čemer je slednja precej pogostejša. Anticiklonalni jugo piha zlasti spomladi in jeseni, nebo je jasno, po nekajdnevnem pihanju v severnem Jadranu poraste oblačnost, padavin je zelo malo ali jih sploh ni. Ozračje je zelo mračno. Ciklonalni jugo varira od umirjenega do nevihtno močnega vetra, ki piha včasih tudi sunkovito, spremljajo ga gosta in nizka oblačnost, razburkano morje in plohe. Nastane, ko leži nad vzhodnim Sredozemljem območje visokega zračnega pritiska, nad Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. Piha vzdolž celotne Jadranske obale.