Četrtek: Sneg do nižin le na severovzhodu države?

16. februarja, 2026

V zadnjih dneh napovedni produkti ponujajo precej dinamično sliko razvoja atmosferske cirkulacije nad severno poloblo. Kombinacija stratosferskih kart ter kazalnikov, kot sta severnoatlantska oscilacija (NAO) in Madden–Julianova oscilacija (MJO), kaže, da se Evropa nahaja v obdobju povečane variabilnosti, brez jasnega signala za stabilen in dolgotrajen vremenski režim.

Stratosferska polja na ravni 10 hPa so v preteklem obdobju kazala izrazito moteno strukturo polarnega vrtinca, s toplimi anomalijami v polarnih širinah in znaki izgube simetrične oblike. Takšna konfiguracija je nakazovala možnost večje stratosferske motnje, ki lahko ob določenih pogojih vpliva tudi na cirkulacijo v srednjih zemljepisnih širinah. Novejši izračuni pa kažejo nekoliko drugačno sliko, saj se vrtinec v delu scenarijev ponovno organizira v bolj kompaktno strukturo, brez izrazite delitve na dva ločena dela. To pomeni, da signal motnje ostaja prisoten, vendar napovedi ne kažejo več tako enotnega razvoja razcepa, kot so ga nakazovali nekateri prejšnji modeli.

Temperaturna anomalija in geopotencialna višina na 10 hPa kažeta ponovno bolj kompaktno strukturo polarnega vrtinca. Kljub prisotnim toplim anomalijam nad polarnim območjem v tem izračunu ni več jasno izraženega razcepa

Takšna evolucija v stratosferi ni neobičajna, saj gre za izrazito nelinearen sistem, kjer že manjše spremembe v dinamiki planetarnih valov povzročijo precej različne scenarije. Posledično se tudi verjetnost izrazitega in dolgotrajnega vpliva na vreme v Evropi nekoliko zmanjša oziroma postane bolj negotova.

To sliko dobro dopolnjuje napoved severnoatlantske oscilacije. NAO indeks v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju ostaja v rahlo pozitivnih do nevtralnih vrednostih, brez jasnega zdrsa v negativno fazo. Takšna konfiguracija pomeni, da nad severnim Atlantikom ni vzpostavljene robustne blokade, temveč bolj valovit, prehoden režim. V praksi to pomeni, da so hladnejši vdori v Evropo mogoči, vendar praviloma kratkotrajni in močno odvisni od sprotne sinoptične dinamike.

Ansambelska napoved zonalnega vetra na 10 hPa kaže splošen trend slabljenja zahodnega toka, vendar z izrazito razpršenostjo scenarijev. Del izračunov nakazuje nadaljnje oslabitve, drugi del pa stabilizacijo, kar odraža povečano negotovost v razvoju polarnega vrtinca.

Tudi Madden–Julianova oscilacija v tem obdobju ne kaže izrazitega signala. Amplituda ostaja nizka, ansambelske rešitve pa precej razpršene, kar pomeni, da tropski forcing nima odločilne vloge pri modulaciji evropske cirkulacije. Vreme nad Evropo in Slovenijo je zato predvsem rezultat notranjih procesov v troposferi, ne pa globalno organiziranih signalov iz tropskega pasu.

Za Evropo takšna kombinacija pomeni povečano spremenljivost vremena. Nad severno in vzhodno Evropo se vzdržujejo hladnejše zračne mase, ki lahko ob ugodnem razvoju sinoptične situacije občasno prodrejo tudi proti srednji Evropi. Slovenija se v takšnem vzorcu pogosto znajde na robu različnih zračnih mas, kar se kaže v hitrih temperaturnih spremembah ter mejnih vremenskih situacijah, značilnih za prehodna obdobja zime.

Danes je bilo po Sloveniji precej hladneje, kot v preteklih dneh – kar seveda odraža zgoraj zapisano, da velja precej spremenljivo obdobje z temperaturnimi nihanj

Klin hladnega zraka, ki nas bo dosegel v tem tednu

V četrtek sneženje do nižin?

Vremenska situacija v četrtek bo povezana s ciklonalno aktivnostjo nad severnim Sredozemljem, ki bo nad našimi kraji vzdrževala južno do jugozahodno komponento vetra v spodnjih plasteh ozračja. Modelni izračuni na ravni 925 hPa kažejo temperature okoli ničle oziroma rahlo nad njo, kar predstavlja tipično mejno konfiguracijo za sneg do nižin. Prisotnost južnega toka pomeni advekcijo relativno toplejšega zraka v prizemne plasti, kar praviloma deluje v smer dviga snežne meje. Hkrati se lahko v zavetrju Alp pojavi tudi fenski učinek, ki lokalno dodatno segreva zrak in zmanjšuje verjetnost sneženja. Takšne situacije so pogosto zelo občutljive na majhne spremembe v vertikalnem temperaturnem profilu ter na časovno uskladitev ohladitve s padavinami.

Serija atlantskih ciklonov se nadaljuje. V nadaljevanju se bodo razvili novi sredozemski cikloni.

Morebitno sneženje do nižin zato ni izključeno (ampak ne povsod!), vendar bo v veliki meri odvisno od intenzitete padavin ter od hitrosti ohlajanja v spodnjih plasteh. Že manjša odstopanja v advekciji ali strukturi vetra lahko povzročijo precejšnje razlike med posameznimi območji, zato gre za izrazito prehodno situacijo, v kateri bo meja med dežjem in snegom zelo dinamična.

Celotna sinoptična slika tako kaže na obdobje povečane atmosferske variabilnosti, kjer stratosferski signal motnje polarnega vrtinca ostaja prisoten, vendar brez jasnega in enotnega scenarija razcepa. Vreme nad Slovenijo v prihodnjih dneh zato ostaja predvsem pod vplivom troposferskih procesov, pri čemer so prehodne zimske epizode povsem možne, a izrazito odvisne od sprotnega razvoja sinoptičnih razmer.