Vremenski modeli v zadnjih izračunih za prehod v marec nakazujejo razmeroma enoten signal, ki je za ta del leta precej zanimiv. Nad večjim delom Evrope se namreč vzpostavlja vzorec, ki je bolj značilen za pozno pomlad kot za iztek meteorološke zime. V ospredju so pozitivne temperaturne anomalije, stabilnejše polje zračnega tlaka in odsotnost izrazitih zimskih mehanizmov. Že pogled na temperaturne karte razkrije, da se velik del celine nahaja v območju nadpovprečno toplega zraka. Barvna slika modelov kaže odklone nad dolgoletnim povprečjem, kar pomeni, da naj bi bile temperature v številnih regijah občutno višje od običajnih vrednosti za konec februarja in začetek marca. Takšen vzorec je pogosto povezan z dotokom milejših zračnih mas iz zahodnih ali jugozahodnih smeri, kar praviloma omejuje možnost resnejših zimskih vdorov v nižje lege srednje Evrope.
Pomemben del zgodbe razkriva tudi sinoptična slika zračnega tlaka. Na karti tlaka nad Evropo je jasno vidno obsežno območje visokega tlaka, ki sega od zahodne in srednje Evrope proti vzhodu celine. Vrednosti tlaka so razmeroma visoke, kar nakazuje prevlado anticiklonskih razmer. Takšna konfiguracija običajno pomeni bolj stabilno vreme, manj izrazite frontalne aktivnosti in več sončnih obdobij. Hkrati gre za vzorec, ki pogosto sovpada z milejšimi temperaturnimi razmerami, saj v takšnih situacijah ni pogojev za prodore izrazito hladnega zraka s severa.
Takšna razporeditev tlaka se dobro ujema tudi s signalom severnoatlantske oscilacije. Gibanje NAO indeksa v pozitivne vrednosti podpira scenarij bolj zahodne cirkulacije in relativno stabilnega vremenskega režima nad Evropo. V praksi to pomeni, da je verjetnost dolgotrajnih blokad ali izrazitih zimskih epizod manjša, čeprav kratkotrajnih ohladitev seveda nikoli ni mogoče povsem izključiti. Zanimivi procesi se medtem odvijajo tudi višje v atmosferi, v stratosferi, kjer modeli kažejo moten polarni vrtinec in oslabljene vetrove. Takšni pojavi so pogosto predmet razprav, saj lahko v določenih primerih vplivajo tudi na vremenske vzorce v troposferi. Vendar pa neposredna povezava ni samoumevna. Stratosferski signali so kompleksni, časovni odzivi pa zelo variabilni, zato jih v tem trenutku ni mogoče interpretirati kot jasen znak za večji preobrat vremena nad Evropo.

Karti prikazujeta dogajanje v stratosferi, kjer je opazno izrazito segrevanje nad polarnim območjem. Polarni vrtinec je deformiran, kar kaže na moteno in oslabljeno cirkulacijo v višjih plasteh atmosfere.
Dodatno perspektivo ponuja tudi Madden-Julianova oscilacija. Napoved MJO kaže razmeroma šibek signal, ki ostaja blizu središča faznega diagrama. To pomeni, da tropska konvekcija trenutno ni izrazito organizirana, zato tudi ni pričakovati močnih in neposrednih telepovezav, ki bi bistveno premešale vremenske vzorce nad severno poloblo. Glavno vlogo pri razvoju vremena tako še naprej prevzemajo klasični sinoptični mehanizmi.
Če pogled usmerimo proti Sloveniji, kratkoročne projekcije potrjujejo razmeroma mirno vremensko sliko. Napovedi temperatur za prihodnje dni kažejo vrednosti, ki so za konec februarja in začetek marca povsem blage. Dnevne temperature se bodo v številnih krajih gibale v območju zgodnjepomladanskih vrednosti, jutra pa bodo sicer še sveža, a brez izrazitega mraza. Takšen temperaturni potek je povsem skladen s prevladujočim poljem visokega tlaka in stabilnejšim ozračjem.
Celotna sinoptična slika tako trenutno nakazuje obdobje razmeroma stabilnega in milejšega vremena nad večjim delom Evrope. Čeprav smo še vedno v delu leta, ko lahko atmosfera preseneti s hitrimi spremembami, trenutni modelni signal ne podpira izrazitega zimskega scenarija. Kot vedno pa velja poudariti, da srednjeročne napovedi nosijo določeno stopnjo negotovosti, zato bodo prihodnji izračuni ključni za potrditev ali morebitno spremembo trenutnega trenda.