Začenja se daljše obdobje spremenljivega vremena

V prihajajočih dneh modeli signalizirajo močno segrevanje nad kanadskim delom t.i. Canadian Warming, ki povzroča spremembe v stratosferskih vetrovnih razmerah, morda celo začasen preobrat zonalnih vetrov v vzhodno smer, čeprav ta izid ni gotov. Pomembno je razlikovati med dinamičnim sudden stratospheric warming (SSW), ki ga sprožijo močni troposferski planetarni valovi in spremlja izrazita vertikalna propagacija ter široka reorganizacija stratosferske cirkulacije, in tokratnim bolj statičnim segrevanjem, kjer prevladuje navpičen prenos iz stratosfere termalnega impulza lokaliziranega značaja. V praksi to pomeni drugačno vertikalno strukturo motenj in pogosto šibkejšo ali fragmentirano telekonekcijsko odzivnost v primerjavi s klasičnim SSW, a kljub temu dovolj močno segrevanje lahko sproži pomembne spremembe v polarni cirkulaciji in troposferskih vzorcih.

Močno segrevanje v stratosferi nad arktično kanadskim delom(vir weatherbell)

Modeli konsistentno kažejo na oslabitev polarnega vrtinca tako v stratosferi kot v troposferi, kar se bo pokazalo kot padec indeksa Arctic Oscillation (AO) in tudi indeksa North Atlantic Oscillation (NAO) v prihajajočem tednu.

NAO bo na začetku naslednjega tedna še nekoliko padel

Jutri bo v zahodni in osrednji Sloveniji oblačno z občasnim dežjem, na vzhodu pa bo občasno tudi nekaj sonca, pihal bo jugozahodni veter, ob morju se bo krepil jugo, najvišje temperature bodo med 12 °C in 18 °C.

Ta oslabitev polarnega vrtinca zmanjšuje meridionalni temperaturni gradient okoli polarnega kroga, kar omogoči prodiranje bolj hladnega arktičnega ali arktično-maritmnega zraka proti srednjim zemljepisnim širinam. Za zahodno in severozahodno Evropo to pomeni povečano verjetnost vdorov polarnega zraka, zlasti nad Skandinavijo, Britanskim otočjem in severozahodnimi predeli celine, ter večjo verjetnost blokadnih razporeditev, ki potiskajo ciklone ali ustvarjajo trajnejša anticiklonalna območja proti vzhodni Evropi in zahodni Rusiji. Danes so ponekod že manjše padavine, jutri bodo še nekoliko bolj pogoste zlasti nad zahodnoo in osrednjo Slovenijo, v ponedeljek pa se bodo na zahodu okrepile in se razširile nad vso Slovenijo. Ob prehodu prve vremenske fronte v noči na torek se bo po zadnjih izračunih marsikje meja sneženja spustila do nižin. Bo pa težišče padavin v drugi polovici noči v južni Sloveniji, zato tam lahko pričakujejo tudi snežno odejo ponekod po nižinah.

Na okoli 500m lahko zapade do 10cm snega, višje se precej več(vir imweather)

V ponedeljek bo oblačno, padavine se bodo od zahoda postopno razširile nad vso Slovenijo, sprva bo pihal jugozahodni veter, ki bo popoldne in zvečer obračal v severno smer. Popoldne se bo od severovzhoda hladilo, meja sneženja se bo spuščala in se marsikje v noči na torek spustila do nižin. Zjutraj bo še razmeroma toplo, popoldne se bo ohladilo, najvišje temperature bodo med 11 °C in 16 °C.

Oslabitev PV pogosto znižuje severni temperaturni gradient in zato upočasni in bolj vijuga zonalni jet-stream; to poveča verjetnost vztrajnih vremenskih razmer (dolgotrajne hladne ali tople anomalije, podaljšane padavinske epizode ali suše). Še posebej v zimskem času to pomeni večjo verjetnost ekstremov, kot so močnejši vdori polarnega zraka in snežne epizode v srednjih širinah, vendar so lokalni učinki zelo odvisni od položaja blokov in faznega razmerja med stratosferskimi in troposferskimi valovi.

V torek zjutraj bodo padavine ponehale, najpozneje v južni Sloveniji, čez dan se bo zjasnilo, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja, ki bo popoldne slabela, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 12 °C.

Po prehodu torkove vremenske fronte se bo v višinah občutno ohladilo, zato bo sredino jutro po razjasnitvi precej mrzlo. Razen na Primorskem bodo temperature zjutraj večinoma pod ničlo, v mraziščih in alpskih dolinah tudi pod -10 °C.

Sredino jutro bo precej mrzlo

V sredo bo večinoma sončno z mrzlim in ponekod meglenim jutrom, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 12 °C.

V drugi polovici tedna bo za ljubitelje zime in snega tudi bolj zanimivo dogajanje pri nas. Kot pa sem pričakoval gledamo veliko razhajanja med glavnimi izračuni, kajti lega sredozemskega ciklona še ni jasno določena. Bolj realno bo od torka naprej, ko bo prvi prehod fronte za nami. Proti Sredozemlju se bo spuščala polarna zračna masa.

V četrtek bo oblačno, padavine se bodo na zahodu popoldne okrepile in se postopno razširile nad vso Slovenijo, v noči na petek se bo meja sneženja spuščala. Najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 0 °C, drugod med 6 °C in 11 °C.

Animacija(klikni sliko) prodora polarne zračne mase skupaj z vremensko fronto iz severozahoda nad območje Alp

V sredo se bo v višjih plasteh ozračje krepil jugozahodni veter, ki pa verjetno ne bo segel do tal. Klin hladnega zraka se bo postopno manjšal in bo v četrtek na višini 1500m že nad ničlo. Zato bo ob morebitnih padavinah po nižinah lahko nastala poledica ali padal zmrznjen dež.

Klin hladnega zraka se bo ob približevanju arktične doline zmanjševal

V četrtek se bodo padavine na zahodu okrepile in se zvečer in v noči na petek razširile nad vso Slovenijo. Sprva bo po nižinah deževalo, ob krepitvi padavin se bo v višinah ohladilo in meja sneženja bi se lahko povsod razen na Primorskem v noči na petek spustila do nižin.

Po skupinskem izračunu evropskega modela bi se lahko meja sneženja večinoma spustila do nižin

Največ padavin pričakujemo v petek ko bi lahko občasno snežilo, vendar je napoved še negotova. Pri obeh evropskih modelih imamo precej razgibane člane, večina pa daje sneženje za LJP.

AI različica evropskega modela ima precejšnjo verjetnost sneženja

Evropski model z boljšo resolucijo malo manj, ampak tudi pri njem je verjetnost sneženja v petek po nižinah v notranjosti velika

Seveda to so kumulative, snežna odeja je pri evropskem modelu v soboto popoldne v notranjosti debela nekaj centimetrov, v alpskih dolinah zlasti severozahodne Slovenije pa tudi okoli 30cm.

Snežna odeja v soboto popoldne

Poleg vpliva na AO/NAO je v modelih opazen tudi signal pojava padca skupnega atmosferskega kotnega momenta po oslabitvi polarnega vrtinca.

AAM indeks bo bolj izrazito negativen ob koncu novembra

Ta redukcija angularnega momenta lahko sproži verižne troposferske odzive, med katerimi je eden ključnih scenarijev kolaps negativne faze Eastern Pacific Oscillation (EPO) v kombinaciji z nastankom izrazitega Aljaškega grebena.

Izrazit padec EPO indeksa

V takšnem scenariju bi zahodni del Severne Amerike lahko doživel močne blokadne vzorce in prodore hladnega zraka, medtem ko bi se spremembe v poteku ciklonov in anticiklonov prenašale tudi na osrednji in vzhodni del celine, kar bi lahko povzročilo večjo prostorsko raznolikost vremenskih posledic. Povezava med oslabitvijo polarnega vrtinca, padcem kotnega momenta in troposferskimi preureditvami je fizično smiselna, a ne nujno deterministična: potek in moč teh prenosov sta odvisna od sinhronizacije troposferskih valov, faznega odnosa med različnimi telekonekcijskimi regijami in lokalnih resonančnih mehanizmov. Za Evropo je pomemben tudi EAMT+(East Atlantic/West Russia pattern), to pomeni povečano verjetnost trajnih blokad nad severnim Atlantikom. Jugo‑jugozahodna Evropa in Sredozemlje so lahko pod vplivom razširjenega anticiklona bolj suhi in stabilni, medtem ko bi srednja in vzhodna Evropa doživljala vdore polarnega kontinentalnega zraka z večjimi temperaturnimi padci in večjo verjetnostjo snega.

Močan greben nad Aljasko v prvem decembrskem tednu

Za Skandinavijo, vzhodno in deloma osrednji del Evrope in zahodno Rusijo to pomeni hladnejše obdobje