Sredina septembra = vrhunec atlantske sezone orkanov – pa letos brez orkanov?
Ob tem času je Atlantik običajno zelo nevihten, a letos ob vrhuncu ni niti enega orkana – to se je od leta 1950 zgodilo le devetkrat.
Ko orkani oslabijo, pogosto potujejo čez Atlantik kot močne nevihte. Te lahko vplivajo na vreme pri nas – prinesejo obilne padavine, veter in vplivajo na vremenske vzorce po vsej Evropi.
Ko ostanki orkanov potujejo čez Atlantik, se vključijo v sisteme zahodnega vetrovnega pasu. Ti sistemi lahko preusmerijo vetrovni stržen in določajo, ali imamo v Evropi bolj deževno in vetrovno ali pa bolj stabilno in toplo vreme. Prav tako lahko povzročijo serijo močnih ciklonov nad severnim Atlantikom, kar pomeni več neviht in padavin na zahodu Evrope, včasih pa celo pomagajo pri dovajanju toplega zraka proti srednji in vzhodni Evropi, kar občutimo kot nenavadno tople jesenske dneve.
VIR: Noaa in zoom earth
Posredno vplivajo tudi na zimo v Evropi
-Toplota, ki jo orkani sprostijo, lahko spremeni razmerja v severnem Atlantiku in vpliva na t. i. Severnoatlantsko oscilacijo (NAO). Ta je ključna za to, ali imamo pri nas mile, mokre zime (zahodni vetrovi) ali pa hladne, bolj suhe zime (severovzhodni vplivi).
-Močni ostanki orkanov jeseni včasih “premešajo” razporeditev zračnih mas, kar vpliva na lego vetrovnega stržena oz. jet streama (curka). Če se ta premakne južneje, lahko pozimi k nam lažje pridejo hladni arktični izbruhi.
Seveda pa to ni vedno enoznačno – vreme pozimi določa več dejavnikov (Arktika, Sibirija, ocean…), a orkani so en izmed členov v tej verigi.
