Ob koncu januarja več vremenske dinamike

24. januarja, 2026

Ekstremna vročina na jugovzhodu Avstralije

V Avstraliji je poletje na vrhuncu. Nadpovprečno toplo vreme se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Navsezadnje je začetek tedna že prinesel izjemno visoke temperature v Zahodno Avstralijo, ki so v priljubljenem letovišču Shark Bay narasle na 49,2 °C, kar je nov januarski rekord za ta kraj. Na letališču Carnarvon, ki se nahaja približno 1000 km severno od Pertha, je bila zabeležena tudi temperatura 47,9 °C. Medtem ko se bo zahodni del države v prihodnjih dneh nekoliko ohladil, se bo vroč zrak razširil v Južno Avstralijo, Viktorijo in Novi Južni Wales. Vzrok za toplo vreme bo močan višinski anticiklon, ki ga spremlja le šibek veter blizu tal. Počasi se bo premikal čez jugovzhod Avstralije, kjer bo več dni ostal brez večjih premikov. Prinesel bo večinoma jasno vreme, kar bo omogočilo, da se že tako topel zrak zaradi intenzivnih sončnih žarkov še bolj segreje.

V ponedeljek bo vroč zrak zadel velik del Južne Avstralije in notranjost sosednjih zveznih držav

Prebivalci največjih mest bodo verjetno prihranjeni največje vročine zaradi blagega morskega vetra, a tudi tam bodo temperature znatno presegle 30 °C. V Adelaidi so lahko najvišje temperature ob koncih tedna dosegle 40 ali 41 stopinj. V Melbournu bo najvišja temperatura verjetno dosežena naslednji torek, okoli 37 °C. Mimogrede, takšno vroče vreme bo vplivalo tudi na tekoči teniški turnir Australian Open. V Sydneyju bo hladneje, le na zahodnih obrobjih metropolitanskega območja se temperature lahko povzpnejo do 40 °C. V prestolnici Canberri pa so lahko izmerili 39 °C. Vendar pa bodo bolj v notranjosti, v jugovzhodni Avstraliji, temperature nekoliko višje, med 43 in 47 stopinj, pri čemer nekateri modeli navajajo najvišje temperature do 49 °C. Na nekaterih postajah bodo januarski rekordi verjetno podreti. In doseganje 50 °C ni povsem izključeno. Hkrati je absolutna nacionalna najvišja temperatura 50,7 °C in je bila izmerjena dvakrat, nazadnje 13. januarja 2022 v Onslowu, Zahodna Avstralija.

V torek se bo jedro najtoplejšega zraka premaknilo proti vzhodu, vrh vročinskega vala bo prizadel Melbourne

Vroče vreme pomeni breme za prebivalce, pa tudi za naravo. Povečanje tveganja za požare in širjenje požarov, ki bodo dosegli ekstremne ravni, bo prav tako potencialno nevarno. Hkrati ima jugovzhodna Avstralija veliko izkušenj z uničujočimi požari s tragičnimi posledicami. Za zdaj se zdi, da se bo ta val vročega vremena na jugovzhodu države končal ob koncu naslednjega tedna, čeprav dolgoročne obete prav tako nakazujejo nadpovprečno topel februar.

Pričakovana količina padavin do srede

Poleg vročinskega vala naj bi severno od Zahodne Avstralije v soboto zvečer prizadel tropski ciklon, verjetno imenovan Luana. Moral bi biti ciklon prve, torej najšibkejše stopnje glede hitrosti vetra. Vendar pa je tudi to lahko uničujoče, zlasti na obalnih območjih. Vendar pa bo močnejši in močan dež predstavljal večje tveganje. Prav tako bi morala spremljati spodnji del njegovega napredovanja v notranjost Zahodne Avstralije. Čeprav se modeli precej razlikujejo v izračunih natančne poti, lahko padavine presežejo 150 mm tudi globoko v notranjosti, na obali pa lahko pade do približno 300 mm. Obstaja tveganje uničujočih poplav. V vsakem primeru je zanimivo, da modeli računajo na razmeroma dolgo življenjsko dobo tega spodnjega dela in nad notranjostjo Avstralije.

Ob koncu januarja več vremenske dinamike

Pred nami je morda pomemben dogodek za februar in nenazadnje tudi pomladne mesece. Sudden stratospheric warming (SSW) predstavlja eno najbolj dramatičnih in vplivnih pojavov v ozračju severne poloble pozimi. Gre za nenadno, močno segrevanje stratosfere nad polom, ki v nekaj dneh dvigne temperaturo za kar 30–70 °C in pogosto obrne smer zonalnega vetra na 10 hPa (okoli 30 km višine) iz zahodnega v vzhodno. Posledica je razpad ali močno oslabitev polarnega vrtinca, kar lahko povzroči dolgotrajne spremembe v troposferi in ekstremno vreme v Evropi, Severni Ameriki ter Aziji – od mraza in snežnih neviht do nenavadno blagega vremena.

Evropski model vidi razcep vrtinca okoli 7.februarja

Raziskave v zadnjih dveh desetletjih so pokazale, da ima pomembno vlogo pri sprožitvi teh dogodkov Madden-Julianova oscilacija (MJO), največja oblika intrasezonske variabilnosti v tropskem pasu. MJO je počasna vzhodno potujoča motnja oblakov, padavin in vetrov, ki obkroži Zemljo v 30–60 dneh. Sestavljena je iz osmih faz, pri čemer faze 6 in 7 (zlasti faza 7) izstopajo kot ključne pred SSW. V teh fazah se okrepljena konvekcija nahaja nad zahodnim in centralnim Pacifikom, kar pošilja močne planetarne valove navzgor v stratosfero. Ti valovi povečajo vertikalni tok toplote (eddy heat flux) in destabilizirajo polarni vrtinec, kar poveča verjetnost za major SSW za 2–3 krat v primerjavi z drugimi fazami.

MJO je trenutno v fazi 7, ki je idealna za oslabitev polarnega vrtinca

Močna otoplitev v stratosferi je pogosto povezana z atmosferskimi valovi (planetarnimi valovi) iz troposfere, ki so lahko povezani z blokirajočimi visokotlačnimi sistemi. Valovna aktivnost iz spodnjih plasti potisne navzgor in moti kroženje vrtinca. V znanstveni literaturi se to imenuje tudi ekstremni stratosferski dogodek (ESE), ki vodi do T-S-T(troposfera-stratosfera-troposfera) sklopitve, kjer stratosfera ojača in vrne signal. Učinki so odvisni od moči sklopitve med stratosfero in troposfero – močnejša navzdolna sklopitev pomeni dolgotrajnejše vplive na površju, ki lahko trajajo od nekaj dni do 2 mesecev. Razcepitev oslabi polarni vrtinec, kar povzroči meandriranje (valovito gibanje) troposferskega curka (jet stream), kar omogoči izlive hladnega arktičnega zraka proti jugu. To vodi do ekstremnih hladnih valov v srednjih širinah, medtem ko se Arktika lahko ogreje. V nasprotju s stabilnim vrtincem, ki zadržuje hladen zrak nad polom, razcepitev “odpre vrata” hladu.

Pred leti sem naredil analizo ssw dogodkov. Temperaturne anomalije nad Slovenijo kažejo, da smo imeli po dogodku v 16/46 oz. 35% podpovprečne temperature. Zato še zdaleč ni treba misliti, da če pride do razcepa polarnega vrtinca, da bodo sledili snežni meteži in bo vreme postalo zimsko. Ta analiza je pokazala da se je to zgodilo le v tretjini primerov. Vsaj kar se tiče temperature….

Temperaturne anomalije nad Evropo 5-20 dni po dogodku ssw med leti 1981-2007

Temperaturne anomalije nad Evropo 5-20 dni po dogodku ssw med leti 2008-2023

December in januar kažeta dva različna obraza, december je bilo zelo mil mesec. Veliko regij, zlasti srednja, zahodna in del severne Evrope, je doživelo temperature, ki so bile bližje tipičnemu novembru ali celo poznemu oktobru kot pa klasičnemu zimskemu decembru. Snežna odeja je bila redka, mraz je bil omejen, marsikje je pokukalo že spomladansko cvetje. Zasledil sem podatek da v Skandinaviji ni bilo tako malo sonca od leta 1934, ponekod ga sploh niso videli. Temperature pa so bile ob oblačnem vremenu, večinoma nad ničlo. Januar je pokazal da še obstaja zima, ne le pri nas ampak nad večjim delom Evrope. Trenutno temperaturno odstopanje je negativno, topleje od povprečja je predvsem nad južno Evropo in Sredozemljem.

Januar ima v večjem delu Evrope trenutno negativne temperaturne anomalije

Pri nas se počasi končuje izjemno hladno obdobje na severovzhodu Slovenije, ki je tam trajalo več kot mesec dni. To ni najbolj značilno za te moderne zime. Glavni razlog za to je bil vztrajen anticiklonski blok nad Skandinavijo/Baltikom/vzhodno Evropo. To je usmerjalo tok zelo hladnega zraka proti jugozahodu, torej ravno proti Alpam in Panonski kotlini.

Splošna slika je bila anticiklon nad Severno Evropo, ki se je v drugi dekadi januarja okrepil nad vzhodno Evropo

V Ljubljani imamo trenutno odstopanje stopinjo pod dolgoletnim povprečjem. Imeli smo hladnejše obdobje, ki je vztrajalo do sredine januarja, ko smo imeli štiri toplejše dni, nato pa je nastopilo spet hladnejše obdobje pod vplivom anticiklona nad vzhodno Evropo. Več o januarski statistiki pa v začetku februarja.

Januar je zaenkrat v Ljubljani stopinjo pod dolgoletnim povprečjem 1991-2020

Zadnji teden v januarju bo izboljšal padavinsko statistiko, verjetno pa bo na koncu še vedno v večini Sloveniji bolj suh glede na januarsko povprečje. Do konca meseca nas bo prešlo več vremenskih motenj pot vplivom toplejših jugozahodnih vetrov. Prva v seriji teh motenj nas ravnokar prehaja, druga sledi jutri, tretja v sredo in že bo tu februar. Glavni razlog za tako serijo je dogajanje v zda. V stratosferi smo videli močan odboj, mrzel zrak je prodrl v ZDA. Nad Atlantikom se zaradi tega kontrasta krepi močan curek na relativno nizkih zemljepisnih širinah. Ta curek je “stisnjen” in okrepljen zaradi velikega temperaturnega kontrasta: na severu (nad Kanado/Atlantikom) teče hladna arktična zračna masa navzdol, na jugu pa toplejši subtropski zrak. Rezultat tega so globoki cikloni, ki bodo prihajali iz Atlantika in prinašali močan veter ter obilne padavine, zlasti v delu zahodne, južne Evrope in Sredozemlja v naslednjih 7 do 10 dneh.

Jutri bo oblačno, padavine se bodo dopoldne od juga okrepile in zajele vso Slovenijo, zvečer pa večinoma ponehale in se v drugem delu noči na ponedeljek od jugozahoda spet okrepile. Meja sneženja bo na okoli 900m, v alpskih dolinah bo večinoma snežilo, najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 10 °C.

Animacija(klikni sliko) serije ciklonov, ki bodo potovali iz severnega dela Atlantika proti Sredozemlju in vplivali na vreme pri nas

Po nižinah bo deževalo, meja sneženja pa bo do konca januarja precej spremenljiva in bo nihala od 700 pa tja do 1300m. Zaradi efekta zms pa bo v alpskih dolinah deloma deževalo in deloma snežilo. Te doline so globoke, zaprte z visokimi grebeni (Julijci, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe). Hladni zrak se v njih “ujame” in stagnira – inverzija je močna, temperatura v dolini ostane nizka (lahko tudi pod 0 °C čez dan), medtem ko nad 1000–1200 m teče toplejši zrak. Tudi če modelska meja sneženja kaže 1100–1300 m, v teh dolinah sneg pade do dna (včasih celo močno sneženje), medtem ko višje ležeče planote ali prelazi dobijo dež ali leden dež.

Do ponedeljka zjutraj bo največ padavin v zahodni polovici Sloveniji, krajevno čez 100mm, na severovzhodu pa le nekaj milimetrov(vir imweather)

V alpskih dolinah bo občasno tudi snežilo

V ponedeljek bo sprva oblačno, občasno bo rahlo deževalo, nad okoli 600m pa rahlo snežilo, dopoldne bodo padavine ponehale, čez dan se bo delno zjasnilo, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 12 °C.

V ponedeljek in torek bo brez padavin, v torek bo v višinah zapihal zahodni veter, kar bo nakazovalo na novo poslabšanje vremena. Jugozahodni veter pa bo zapihal zlasti na severovzhodu. V sredo zjutraj bo nad Genovskim zalivom nastal ciklon, ki se bo čez dan pomaknil nad severni Jadran. Padavine se bodo zjutraj na zahodu okrepile in se čez dan razširile nad vso Slovenijo. Snežilo bo verjetno spet v alpskih dolinah, drugod pa bo meja sneženja verjetno nad 1300m.

V torek bo sprva deloma sončno z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, proti večeru se bo oblačnost od jugozahoda povečala, ponekod bo zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 5 °C in 11 °C.

V sredo nas čaka nova pošiljka padavin

V sredo bo oblačno, padavine se bodo dopoldne in čez dan razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah bo deževalo, nad okoli 1300m in v alpskih dolinah pa večinoma snežilo. Ob morju bo pihal jugo, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 0 °C, drugod med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 12 °C.

Od četrtka bomo verjetno v nekoliko hladnejši zračni masi, po dveh dneh večinoma suhega vremena, pričakujemo novo pošiljko padavin ob koncu naslednjega tedna z razmeroma nizko meja sneženja. Kot vidite spodaj je plava krivulja, ki kaže 0 na 850mb postavljena precej južno in v takih situacijah je vse mogoče.