Večinoma suho obdobje se nadaljuje, v naslednjem tednu bo nekoliko hladneje

La Niña se poslavlja: Kelvinov val prinaša konec njene faze in postopen prehod v enso neutral

Sredi januarja se v tropskem Pacifiku dogaja pomemben premik, ki bo v naslednjih mesecih vplival na vreme po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji. Gre za pojav, znan kot La Niña, hladno fazo cikla El Niño – Southern Oscillation (ENSO), ki je v zadnjih mesecih 2025 vztrajal, a zdaj kaže jasne znake oslabitve in skorajšnjega konca.

La Niña nastane, ko se površinske temperature morja v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Pacifika ohladijo za vsaj pol stopinje Celzija pod dolgoletnim povprečjem. Ta pojav spremeni globalno kroženje zraka, saj hladnejša voda zmanjša izhlapevanje in spremeni položaj območij visokega in nizkega zračnega tlaka. Posledica so drugačni vetrovi, drugačna porazdelitev padavin in temperature po celinah. Letos je bila La Niña šibka do zmerna, z anomalijami okoli minus 0,5 do 0,7 stopinje v regiji Niño 3.4, kar je uradni pokazatelj.

Po zadnjih podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA) iz začetka januarja 2026 La Niña še vedno vztraja, a hitro slabi. Pod površjem oceana se namreč širi močan val tople vode – tako imenovani downwelling Kelvinov val –, ki potuje proti vzhodu in postopoma izpodriva hladne vode ob obali Južne Amerike. Ta val je impresiven, saj prinaša pozitivne temperaturne anomalije globoko pod površjem, ki se že širijo proti datumski meji in naprej proti Ameriki. Ko bo ta val dosegel obalo, kar se pričakuje v naslednjih dveh do štirih tednih, se bo hladna površinska voda hitro segrela in La Niña bo uradno končana.

Kelvinov val, ki se pomika proti vzhodu

Napovedi so precej enotne. Uradna verjetnost prehoda v nevtralno stanje (ENSO-neutral) v obdobju januar–marec 2026 znaša kar 75 odstotkov. To pomeni, da bo do konca februarja ali v začetku marca zelo verjetno že vladalo nevtralno stanje, brez izrazitega hladnega ali toplega signala iz Pacifika. Nevtralno obdobje naj bi nato trajalo vsaj do pozne pomladi, morda celo dlje. Za drugo polovico leta 2026 pa se pojavljajo naraščajoče možnosti za povratek El Niña, a so te napovedi zaradi tako imenovane spomladanske ovire zanesljivosti še zelo negotove.

Obstaja 75% verjetnost da v obdobju med januarjem in marcem enso neutral

Za Slovenijo in širšo Evropo ima La Niña običajno zelo posreden vpliv, saj smo oddaljeni tisoče kilometrov od Pacifika. Kljub temu lahko spremembe v globalnem kroženju vplivajo na položaj jet streama nad Atlantikom, na jakost polarnega vrtinca in na fazo Severnoatlantske oscilacije (NAO). V zimah s šibko La Niño smo v preteklosti pogosto videli mešanico: rahlo povečano verjetnost hladnejših epizod, zlasti če se okrepi polarni vrtinec ali se NAO obrne v negativno fazo, obenem pa tudi obdobja milejšega vremena z jugozahodnimi vetrovi in dežjem v nižinah.

Napovedi različnih podnebnih modelov za mesece od februarja do junija 2026, anomalij temperature morske površine (SST) za regijo Niño3.4

Zdaj, ko se La Niña pospešeno končuje, se ta vpliv hitro zmanjšuje. V januarju in februarju bomo zato pričakovali prehod k bolj tipičnemu, spremenljivemu zimskemu vremenu brez močnega globalnega signala. To pomeni velika nihanja temperature – od toplih dni z jugozahodnikom, ki prinašajo dež in rosenje na Primorskem ter meglo v notranjosti, do hladnejših vdorov z vzhoda ali severa, ki lahko prinesejo sneg. Padavine bodo odvisne predvsem od položaja jet streama nad Atlantikom: če bo NAO pozitiven, bomo imeli več atlantske vlage in milejše vreme, če pa se bo vzpostavila blokada nad Skandinavijo ali Grenlandijo, lahko pride do daljših obdobij hladnega in suhega vremena.

Analogna leta, ki so bila na prehodu iz la nine v neutral v pomladnih mesecih

Kompozit anomalij geopotencialnih višin na 500 hPa za pomlad v analognih letih kaže močan pozitiven center nad Skandinavijo in Sredozemljem ter globok negativen center, ki se razteza od Britanskega otočja čez Srednjo Evropo in Alpe vse do baltiških držav. Ta dipolni vzorec ustvarja izrazit meridionalni tok, ki prinaša veliko spremenljivosti vremena. V Sloveniji lahko zato pričakujemo dinamično pomlad z izmenjavo toplih in vlažnih zračnih mas z juga ter občasnih hladnejših vdorov z vzhoda ali severa. Temperature bodo v povprečju rahlo nad normalo, padavine nekoliko povečane, vreme pa zelo nestabilno z hitrimi prehodi med sončnimi in deževnimi obdobji.

Večinoma suho obdobje se nadaljuje, v naslednjem tednu bo nekoliko hladneje

Poglejmo stanje v atmosferi, trenutna napoved atmosferskega kotnega momenta (AAM) kaže, da smo zdaj v negativni fazi – globalni zahodni vetrovi so oslabljeni, kar podpira bolj blokirane in valovite vremenske vzorce.

AAM bo večino obdobja negativen

Med približno 16. in 21. januarjem se AAM pričakovano rahlo dvigne nazaj proti ničli, kar lahko prinese kratek prehod v nekoliko stabilnejše ali milejše vreme, saj se zahodni tokovi začasno okrepijo. Zakaj tako, če ste brali objavo prejšnjo sredo o gorskem navoru veste zakaj. Stanje s snežno odejo nad Sibirijo je precej boljše kot v decembru. Snežna odeja krepi sibirski anticiklon nad ogromnim območjem Sibirije, Mongolije in severne Kitajske se gradi eden najmočnejših takih anticiklonov, kar smo jih videli v zadnjih letih. Ta gigantski visok pritisk deluje kot nekakšen atmosferski motor, ki ustvarja močne vzhodne vetrove na površju in v nižjih plasteh atmosfere, ti vetrovi pa prenašajo pozitivni kotni moment in tako začasno dvigujejo globalni atmosferski kotni moment (AAM) nazaj proti nevtralnemu območju. Prav zato se bo AAM v naslednjih dneh, nekje med 16. in 21. januarjem, rahlo okrepil in dosegel približno ničlo, kar lahko prinese kratek prehod v nekoliko stabilnejše ali celo malce milejše vreme v Evropi. Vendar ta isti sibirski anticiklon hkrati deluje kot velikanski rezervoar hladnega zraka, ki ga počasi potiska proti zahodu, proti Srednji Aziji in potencialno tudi proti nam v Evropo. Ko se ta hladni zrak združi z oslabljenim polarnim vrtincem in morebitnimi blokadami nad Skandinavijo ali Atlantikom, se po tem kratkem “oddihu” odpre pot za daljše obdobje hladnejšega, bolj celinskega vremena, ki bi lahko v drugi polovici januarja in tudi v februarju prineslo tudi v Evropo, snežne padavine in tisti pravi zimski občutek, ki smo ga v zadnjih letih pogosto pogrešali.

Nad ogromnim območjem Sibirije, Mongolije in severne Kitajske se gradi sibirski anticiklon, kar dviguje AAM

Nekaj dni kasneje vidimo anticiklon, ki se je razcepil in oslabel, njegov pozitivni prispevek k AAM slabi, zato se kotni moment po kratkem dvigu spet spušča globoko v negativno območje, pod -1 za večji del februarja. Negativna faza EAMT pogosto kaže na vzhodne vetrovne anomalije v zgornji troposferi, ki zavirajo prenos kotnega momenta in tako potiskajo AAM v negativno območje

Nekaj dni kasneje vidimo negativno fazo eamt

Se še spomnite članka o odbojih, ki sem ga razložil na zelo enostaven način v začetku decembra. Spodnji graf kaže, kako se planetarni valovi v stratosferi obnašajo v naslednjih tednih – ali se odbijajo nazaj proti površju ali pa se v stratosferi kar vpijejo. Med približno 22. januarjem in 5. februarjem se krivulja spusti v negativne vrednosti, kar pomeni, da se planetarni valovi v stratosferi ne bodo več močno odbijali nazaj proti površju, ampak se bodo v glavnem kar vpijali v višje plasti. To je pomemben signal za nas spodaj, ker ko se refleksija valov zmanjša ali izgine, stratosfera preneha tako močno “potiskati” spremembe v troposfero. Posledica je običajno bolj vztrajen vremenski vzorec: jet stream se lahko bolj zvije, blokade nad Evropo ali Skandinavijo postanejo dolgotrajnejše in hladni zrak iz vzhoda ali severa lažje pride do nas brez velikih motenj od zgoraj.

Ta graf prikazuje Stratospheric Wave Reflection Index, eksperimentalni indeks, ki ga razvil Simon H. Lee (Univerza St Andrews) za zaznavanje dogodkov refleksije stratosferskih valov navzdol iz stratosfere v troposfero.

Madden–Julianova oscilacija (MJO) prehaja v fazo 6 in nato v fazo 7 (nad zahodnim Tihem oceanom). Ta premik krepi subtropske vetrove (izbruhe pacifiškega curka), kar preko valovnega prenosa v troposferi poveča amplitudo valov, ki se prožijo navzgor v stratosfero, ter spodbuja nastanek blokad nad Skandinavijo. Trenutne prognostične karte kažejo, da bo ta pacifiški vetrovni izbruh vztrajal vsaj do konca januarja — to zmanjšuje verjetnost za vzpostavitev +NAO in povečuje možnost za -NAO (blokirajoč vzorec).

MJO se bo krepil v fazah 6-8

To je teorija, če bo v praksi tako bomo pa še videli v naslednjih dneh in tednih.

Na severovzhodu države bo še naprej prevladovalo zimsko vreme, kar bo po intenzivnosti in trajanju veljalo za najbolj izrazit zimski dogodek od zime 2018. V tej regiji bodo temperature ostajale pod lediščem oziroma blizu njega, pri čemer bodo nočne temperature še posebej nizke zaradi jasnega oziroma pretežno jasnega vremena in omejenega mešanja zraka. Hkrati pa se drugod po državi razvija izrazitejša odjuga; ta je najbolj opazna v južnem in osrednjem delu države, kjer bodo dnevne temperature vztrajno presegale 0 °C in povzročale taljenje snežne odeje.

Jutri bo v zahodni, južni in deloma osrednji Sloveniji večinoma oblačno, nekaj sonca bo na severu in vzhodu Slovenije. Ponekod bo lahko rosilo ali rahlo deževalo, ponekod bo pihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severu med 0 °C in 5 °C, drugod med 7 °C in 12 °C.

Smer in jakost vetra bosta pomembno vplivali na prostorsko razporeditev temperature. Jugozahodni veter, ki prinaša toplejši in bolj vlažen zrak s Sredozemlja, ne bo segal v vse predele enakomerno: od jugozahoda proti severovzhodu bo njegova prodornost omejena, tako da zaščitena in zavetrna območja ne bodo občutila njegovega vpliva. Posledično so možna velika prostorska temperaturna odstopanja, recimo danes smo imeli temperaturno razliko 16 °C med Slovenj Gradcem in Ljubljano — kar je tipično v takih situacijah, ko lokalni relief in zavetne lege zmanjšajo vpliv toplejših zračnih mas.

V petek bo večinoma oblačno, nekaj jasnine bo zjutraj na vzhodu, na zahodu bo ponekod padla kakšna kaplja dežja, najvišje temperature bodo na severu med 0 °C in 5 °C, drugod med 7 °C in 12 °C.

Do nedelje bo iz Sredozemlja dotekal razmeroma vlažen in topel zrak. Ta dotok bo v zahodnih, južnih in osrednjih krajih privedel do povečane oblačnosti in s tem manj sončnega obsevanja; v teh regijah bo oblačnost prinašala občasno rosenje ali rahel dež, večinoma v obliki manjših padavin. Na severu in vzhodu bo oblačnosti manj in sončnega obsevanja nekoliko več.

Skupna količina padavin bo do sobote skromna(vir imweather)

Kjer bo prevladovala oblačnost, bodo temperature ves čas ostale nad lediščem. Oblačnost deluje kot izolacijska plast — zadržuje dolgovalovno sevanje tal in obenem je pogosto povezana s prisotnostjo toplejših zračnih mas, zato dnevne in predvsem nočne temperature ne bodo padle pod 0 °C.

Tudi dnevne temperature bodo na severovzhodu vse dni blizu ledišča

V soboto bo še naprej oblačno vreme in hladneje, le na Primorskem se bo ob šibki burji postopno zjasnilo. Tudi ponekod drugod bo pihal šibak vzhodni veter, najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 14 °C.

Ob koncu tedna lahko pričakujemo širjenje obsežnega anticiklona, ki se bo iz zahodne Rusije razširil nad območje Alp. V sinoptičnem pogledu bo ta anticiklon vzpostavil stabilno visokotlačno območje z močnejšo subsidenco in zmanjšano oblačnostjo po zalednih legah ter spremenil smer in strukturo advekcije zraka. Z vzhodne smeri bo v nižjih plasteh atmosfere začel pritekati mrzel polarni zrak; zaradi šibke vertikalne mešanosti, značilne za visok tlak, se bo hladen zrak v dolinskih in nizko ležečih predelih poglabljal in lahko povzročil jutranje temperaturne inverzije. V praksi to pomeni izrazito ohladitev v nočnem in jutranjem obdobju v odprtih in zavetrnih legah ter pojav nizke oblačnosti ali megle v kotlinah in ob rekah, kjer se bo zrak kondenziral. Na višjih nadmorskih višinah in izpostavljenih legah bo prevladovalo suho in jasno vreme ter nekoliko toplejše, verjetnost za padavine pa je zelo majhna.

V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in še nekoliko hladneje, največ sonca bo na Primorskem, kjer bo pihala šibka do zmerna burja, drugod šibak vzhodni veter, najvišje temperature bodo med -1 °C in 2 °C, na Primorskem do 10 °C.

Animacija(klikni sliko) širitve obsežnega anticiklona nad območje Srednje Evrope s središčem nad Poljsko

Tam, kjer se bo sneg v tem tednu obdržal, to zlasti velja za severovzhod bo snežna odeja ostala tudi v naslednjem tednu, saj bodo temperature primerne.

Animacija temperatur od nedelje do prihodnje sobote

Temperaturne anomalije bodo v tem obdobju nekaj stopinj pod dolgoletnim povprečjem 1991-2020

Možnost za kakšne padavine je v tem obdobju zelo majhna

V ponedeljek se bo tudi ponekod v notranjosti delno zjasnilo, na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med -2 °C in 1 °C, na Primorskem do 10 °C.

Na začetku obdobja sinoptična situacija spominja na februar 2012, ki velja za enega izmed analognih let ob prehodu razmer La Niña v nevtralno fazo; takšna analogija nakazuje možnost podobnih atmosferskih vzorcev. Verjetnost padavin se poveča proti koncu naslednjega tedna(kot tudi kaže ens AIFS zgoraj), ko sinoptične karte kažejo oslabitev anticiklona nad Srednjo Evropo in njegov pomik proti arktičnemu krogu. Tak premik odpira pot za vdor hladnejšega celinskega zraka s severovzhoda, hkrati pa omogoča tudi bolj prožno prodiranje atlantskih motenj v smeri Sredozemlja. Interakcija med nasprotujočima si zračnima masama – mrzlim kontinentalnim zrakom z vzhoda in vlažnimi atlantskimi ali sredozemskimi sistemi – lahko v določenih konfiguracijah privede do intenzivnejših padavinskih epizod. V preteklosti so podobne sinoptične postavitve v Sloveniji sprožile tudi obsežnejše snežne pošiljke; končni izid bo tokrat v veliki meri odvisen od položaja in moči sredozemskega ciklona ter hitrosti in razvoja interakcije med ciklonom in vdorom polarnega zraka.

Sinoptična situacija s pozitivnimi anomalijami nad arktičnim krogom, ki potiskajo mrzel zrak južneje

Možnost za snežne padavine se v tem obdobju poveča

Izrazito negativne anomalije zlasti na področju vzhodne Evrope in zahodne Rusije