Po razmeroma umirjenem zaključku oktobra se nad Evropo nakazuje sprememba vremenskega vzorca, ki bo tudi Sloveniji prinesla hladnejši začetek novembra. Ob dnevu spomina na mrtve bo več oblačnosti, ponekod se bodo pojavljale padavine, občutek mraza pa bo zaradi okrepljenega severovzhodnega vetra še izrazitejši. Medtem se visoko nad severnim polom dogaja nekaj precej zanimivega. Stratosferski polarni vrtinec, ki se v tem delu leta običajno postopno krepi, bi lahko že v začetku novembra izrazito oslabel. Ob močnem El Niñu, o katerem se v zadnjih mesecih veliko govori, se zato ponovno odpira vprašanje, kaj nam sezonske napovedi sploh lahko povedo o prihajajoči zimi.
Začetek novembra bo občutno hladnejši
Zadnji oktobrski dnevi bodo še razmeroma umirjeni. Več sončnega vremena bo predvsem na zahodu Slovenije, medtem ko bo proti vzhodu občasno več oblačnosti. Zaradi severovzhodnega zračnega toka bo ponekod tudi precej vetrovno, na Primorskem pa bo pihala burja.
V četrtek bodo najvišje dnevne temperature v večjem delu Slovenije še med 12 in 16 °C, na Goriškem in v Slovenski Istri tudi okoli 20 °C. V petek bo nekoliko hladneje, vendar bo predvsem na zahodu še precej prijetno. Jutranje temperature bodo večinoma med 1 in 8 °C, najvišje dnevne pa med 11 in 15 °C.
Sobota, 31. oktobra, bo po trenutnih napovedih še dokaj sončna. Proti večeru se bo začelo od vzhoda oblačiti, kar bo naznanjalo spremembo vremena ob začetku novembra.
Nad zahodno Evropo in območjem Britanskega otočja se bo namreč zadrževalo obsežno območje visokega zračnega tlaka, medtem ko se bo nad jugovzhodno Evropo in Jonskim morjem razvijalo ciklonsko območje. Med obema sistemoma bo proti srednji Evropi in Balkanu dotekal hladnejši zrak iz severnih in severovzhodnih smeri.
Takšna razporeditev zračnega tlaka je značilna za vremenske situacije, ko lahko hladnejši zrak prodre precej daleč proti jugu Evrope. Slovenija bo ležala na območju, kjer se bodo prepletali vplivi hladnejšega celinskega zraka in vlage, povezane s ciklonskim dogajanjem nad Sredozemljem.
Pomembno vlogo bodo imela tudi odcepljena višinska jedra hladnega zraka. Njihova lega bo odločala o tem, kje bo nastajalo največ oblačnosti in padavin.
Dan spomina na mrtve: hladneje, vetrovno in ponekod deževno
Nedelja, 1. novembra, ko bodo številni obiskovali pokopališča, za zdaj ne obeta posebej prijetnega vremena.
Po večjem delu Slovenije bo precej oblačno, predvsem v notranjosti države se bodo pojavljale občasne padavine. Večja verjetnost zanje se nakazuje v vzhodni polovici države, zlasti na Štajerskem, v Pomurju, Posavju in na Dolenjskem. Na zahodu Slovenije bo možnost padavin nekoliko manjša, vendar bo precej odvisno od natančnega položaja višinskega jedra hladnega zraka.
Po trenutnih izračunih za zdaj ne kaže na dolgotrajno in obilno deževje po vsej Sloveniji. Verjetnejše so občasne, večinoma rahle padavine, ki pa bodo lahko v posameznih krajih vztrajale dlje. Če se bo ciklonsko območje pomaknilo nekoliko bolj proti zahodu, se lahko količina padavin še poveča.
Jutranje temperature bodo večinoma med 0 in 5 °C, ob morju okoli 8 °C. Čez dan se bo v večjem delu notranjosti ogrelo le na približno 7 do 11 °C, na Primorskem pa bo lahko okoli 13 °C.
Ob okrepljenem severovzhodnem vetru bo občutek mraza še izrazitejši. Posebej vetrovno bo lahko na Primorskem, kjer bodo sunki burje na izpostavljenih mestih lahko dosegali okoli 70 do 85 km/h. Tudi v severovzhodni Sloveniji se nakazujejo okrepljeni sunki severovzhodnega vetra.
Za obisk pokopališč bo zato poleg toplejših oblačil marsikje dobro imeti pri roki tudi dežnik, čeprav bodo natančnejši termini padavin jasnejši šele tik pred praznikom.
Prvi novembrski teden: hladnejši zrak bo vztrajal
Tudi ponedeljek in torek za zdaj ne kažeta na izrazitejšo otoplitev. V večjem delu države bo prevladovalo precej oblačno vreme, predvsem na vzhodu bodo še mogoče padavine. Najvišje dnevne temperature bodo večinoma okoli 8 do 11 °C, ob morju in na Goriškem nekoliko višje.
V drugi polovici prvega novembrskega tedna se nakazuje postopno umirjanje vremena. Ob morebitnem zmanjšanju oblačnosti bodo jutra lahko še hladnejša, predvsem v alpskih dolinah, mraziščih in nekaterih kotlinah. Tam se bodo temperature lahko spustile pod ledišče, ob jasnih nočeh pa bo po nižinah mogoča tudi slana.
Pri tem moramo poudariti, da je napoved za obdobje po 4. oziroma 5. novembru še precej negotova. Ameriški model GFS v posameznih izračunih nakazuje možnost še izrazitejšega prodora hladnega zraka proti srednji Evropi in Balkanu.
Ali bo ta prodor neposredno zajel Slovenijo, bo odvisno predvsem od položaja območja visokega zračnega tlaka nad severozahodno Evropo ter gibanja višinskih jeder hladnega zraka. Že manjši premik teh sistemov lahko pomeni veliko razliko. V enem primeru lahko Slovenija ostane na robu hladnejšega zračnega toka, v drugem pa jo lahko zajame precej izrazitejša ohladitev.
Ob takšnem razvoju se seveda pojavi tudi vprašanje sneženja. V slovenskih gorah bodo temperature postopno padale, zato se bo ob padavinah povečala možnost snega, najprej predvsem v visokogorju. Ob močnejšem prodoru hladnega zraka bi se meja sneženja lahko spustila tudi nekoliko nižje, vendar je za konkretne napovedi še prezgodaj.
Sneženja po nižinah za zdaj ni mogoče napovedati. Za kaj takšnega bi morali sovpadati dovolj nizke temperature in padavine, česar trenutni izračuni še ne potrjujejo.
Polarni vrtinec: v začetku novembra se nakazuje izrazita oslabitev
Precej bolj zanimivo kot trenutno vreme pri tleh je dogajanje visoko nad severnim polom, kjer se nakazuje izrazita sprememba v stratosferskem kroženju.
Stratosferski polarni vrtinec je obsežen sistem močnih zahodnih vetrov, ki se v hladnem delu leta oblikuje nad Arktiko. Njegovo moč najpogosteje spremljamo na tlačni ploskvi 10 hPa, približno 30 kilometrov nad površjem, kjer se nahaja osrednji del zimskega stratosferskega kroženja.
V običajnih razmerah se polarni vrtinec skozi jesen postopoma krepi, saj se zaradi zmanjševanja sončnega obsevanja stratosfera nad severnim polom ohlaja. Temperaturne razlike med polarnimi in nižjimi geografskimi širinami povečujejo moč zahodnih vetrov, ki krožijo okoli Arktike.
Toda letošnji začetek novembra bi lahko prinesel nekoliko drugačno zgodbo.
Podatki ameriške vesoljske agencije NASA namreč nakazujejo zelo izrazito oslabitev povprečnega zahodnega vetra na 60° severne geografske širine in višini 10 hPa.
Še 28. oktobra je bila njegova hitrost približno 16 m/s, dolgoletno povprečje za ta datum pa znaša okoli 23 m/s. V naslednjih dneh naj bi se razlika še občutno povečala.
Za 3. november izračun NASA nakazuje hitrost zahodnega vetra okoli 4 m/s, medtem ko dolgoletno povprečje za ta datum znaša skoraj 26 m/s.
Govorimo torej o možnosti, da bi bil povprečni zahodni veter v začetku novembra za več kot 20 m/s šibkejši od običajnega.
Takšna oslabitev je v obdobju, ko se polarni vrtinec praviloma še krepi proti zimskemu vrhuncu, vsekakor vredna pozornosti.
Pri tem imajo pomembno vlogo planetarni valovi, ki se iz nižjih plasti ozračja širijo proti stratosferi. Ob izrazitejšem valovnem delovanju lahko spremenijo obliko polarnega vrtinca, ga premaknejo stran od severnega pola ali ga v določenih primerih celo razcepijo na dva dela.
Takšne spremembe lahko spremlja tudi izrazitejše segrevanje stratosfere nad polarnim območjem.
Če ob ustreznem temperaturnem odzivu povprečni zahodni veter na 60° severne širine in 10 hPa spremeni smer ter postane vzhoden, govorimo o velikem nenadnem stratosferskem ogrevanju oziroma dogodku SSW.
Za zdaj takšnega dogodka še ne moremo potrditi. Obravnavani izračun NASA sicer nakazuje zelo izrazito oslabitev, vendar zahodni vetrovi ostajajo pozitivni. Pomembno bo spremljati, ali bodo tudi naslednji izračuni potrjevali nadaljnje slabljenje oziroma morebiten obrat vetrov.
Na naših kartah geopotencialnih anomalij na višini 10 hPa je medtem že mogoče spremljati precej razgibano razporeditev pozitivnih in negativnih odstopanj.
Rdeči odtenki predstavljajo območja nadpovprečne geopotencialne višine, modri pa območja podpovprečne geopotencialne višine. Za pravilno razumevanje moči in položaja polarnega vrtinca moramo poleg teh anomalij spremljati tudi hitrost in smer vetra ter temperaturne razmere v stratosferi.
Animacija prikazuje napovedan razvoj stratosferskega polarnega vrtinca na višini približno 30 kilometrov (10 hPa). V začetku novembra se nakazuje izrazitejša deformacija njegove strukture in občutna oslabitev zahodnih vetrov, ki običajno krožijo okoli severnega pola.
Takšne spremembe so pomembne, saj lahko ob nadaljnjem slabljenju polarnega vrtinca vplivajo na razporeditev zračnih mas in vremenske vzorce na severni polobli. Morebitne posledice za vreme v Evropi se lahko pokažejo šele z večtedenskim zamikom, vendar oslabitev vrtinca sama po sebi še ne zagotavlja hladnejšega vremena.
*Vir: NOAA/NCEP – model GFS, prikaz Neurje.si. Napovedani razvoj se lahko z naslednjimi izračuni spremeni.
Ob morebitni nadaljnji oslabitvi bi se lahko spremembe v prihodnjih tednih prenesle tudi v nižje plasti ozračja. Takšen vpliv pa ni samoumeven, niti ni takojšen. Včasih se spremembe v stratosferi izraziteje odrazijo tudi pri vremenu nad Evropo, spet drugič ostanejo posledice precej manjše.
Zato ohladitve, ki nas bo zajela ob začetku novembra, ne moremo preprosto pripisati trenutnemu slabljenju polarnega vrtinca. Gre za dva procesa, ki ju moramo spremljati ločeno.
Razvoj polarnega vrtinca lahko spremljate na našem novem pregledovalniku polarnega vrtinca, kjer so prikazane geopotencialne anomalije, temperature in vetrovi na višini 10 hPa.
Močan El Niño še zdaleč ne pomeni, da bo zima pri nas mila
Ob vsem tem je zanimivo tudi dogajanje v tropskem Tihem oceanu, kjer se je v zadnjih mesecih izrazito okrepil pojav El Niño.
Po zadnjih podatkih ameriškega centra NOAA je temperaturno odstopanje morske površine v območju Niño 3.4 oktobra doseglo približno +2,1 °C. Po trenutnih ocenah naj bi močan do zelo močan El Niño vztrajal tudi v zimskih mesecih.
O njegovem morebitnem vplivu na prihajajočo zimo se govori že precej časa. Toda prav pri razlaganju tega pojava moramo biti previdni, še posebej kadar govorimo o Evropi.
El Niño namreč ni neposredna napoved vremena za Slovenijo. Gre za obsežen oceansko-atmosferski pojav, ki spreminja temperaturne razmere v tropskem Tihem oceanu in posledično vpliva na razporeditev padavin ter kroženje zraka v različnih delih sveta. Njegovi vplivi so precej bolj neposredni na območju Tihega oceana in obeh Amerik, medtem ko je povezava z evropskim zimskim vremenom bistveno bolj zapletena.
Za vreme v Evropi so namreč odločilni tudi severnoatlantska oscilacija (NAO), arktična oscilacija (AO), položaj in moč polarnega vrtinca ter razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka nad severnim Atlantikom.
Prav zato lahko tudi ob izrazitem El Niñu v Evropi doživimo daljša hladna obdobja. Nekatere zime so lahko večinoma mile, vendar jih prekine izrazit hladni prodor. Spet drugič se vzpostavijo povsem drugačni vremenski vzorci, kot bi jih pričakovali samo na podlagi dogajanja v tropskem Tihem oceanu.
Zaradi tega tudi napovedi, ki temeljijo na primerjavah z nekaterimi preteklimi močnimi dogodki El Niño, niso nujno dober pokazatelj, kakšna bo zima v Sloveniji.
Podobno velja za dolgoročne sezonske napovedi, ki so v zadnjih letih postale zelo priljubljene. Že septembra in oktobra lahko na številnih vremenskih straneh spremljamo karte, ki prikazujejo pričakovana temperaturna odstopanja za december, januar in februar. Pogosto so nad večjim delom Evrope obarvane rdeče, kar nakazuje povečano verjetnost nadpovprečno visokih temperatur.
Toda pri tem se pogosto spregleda bistvena razlika med sezonsko napovedjo in napovedjo vsakodnevnega vremena.
Če sezonski model za obdobje treh zimskih mesecev predvideva temperature nad dolgoletnim povprečjem, to še ne pomeni, da bodo vsi trije meseci topli, da ne bo sneženja ali da vmes ne more priti do izrazitejšega mraza.
Pomeni predvsem, da je glede na trenutno stanje oceana in ozračja nekoliko verjetnejši določen temperaturni odklon v povprečju daljšega obdobja. Zima je lahko v celoti toplejša od povprečja, pa kljub temu prinese dva tedna izrazitega mraza, obilno sneženje ali celo zelo nizke temperature.
Prav tu se pogosto začne napačno razumevanje dolgoročnih napovedi. Iz ene same barvne karte temperaturnih odstopanj se prehitro naredi zaključek, da je potek celotne zime že odločen.
V resnici ni.
Tudi aktualne sezonske napovedi evropskega centra ECMWF in programa Copernicus večjemu delu Evrope še vedno pripisujejo povečano verjetnost nadpovprečnih temperatur v prihajajoči zimi. Vendar to ne izključuje hladnejših obdobij, sprememb atmosferskega kroženja ali večjih zimskih vremenskih dogodkov.
Pri tem je treba vedeti, da je zanesljivost sezonskih napovedi za evropski prostor praviloma precej manjša kot za tropska območja. Modeli lahko dokaj uspešno ocenjujejo širše podnebne vzorce in verjetnejša povprečna odstopanja, bistveno težje pa več mesecev vnaprej določijo položaj posameznih anticiklonov, ciklonov in prodorov hladnega zraka.
In prav ti vremenski sistemi bodo odločali o tem, kakšna bo zima v Sloveniji.
Če bi se v prihodnjih tednih nadaljevalo izrazitejše slabljenje polarnega vrtinca in bi se njegov vpliv prenesel tudi v troposfero, bi se lahko povečala možnost bolj valovitega atmosferskega kroženja. Ob vzpostavitvi blokad visokega zračnega tlaka nad severnim Atlantikom, Grenlandijo ali severno Evropo bi se lahko proti srednji in južni Evropi pogosteje spuščale hladnejše zračne mase.
Za Slovenijo je pri tem izjemno pomembno, kje se ob takšnem prodoru razvije ciklonsko območje. Če hladnejši zrak prodre nad severno Sredozemlje, lahko v kombinaciji z nastankom sredozemskega ciklona nastanejo tudi ugodne razmere za obilnejše sneženje. Če pa se območja visokega zračnega tlaka razporedijo drugače, lahko kljub hladnemu zraku prevlada povsem suho vreme.
Zato iz same oslabitve polarnega vrtinca še ne moremo sklepati, koliko snega bo zapadlo v Sloveniji ali kakšne bodo temperature decembra in januarja. Lahko pa ugotovimo, da se visoko nad nami nakazujejo spremembe, ki bi lahko vplivale na nadaljnji razvoj vremenskih vzorcev v hladnem delu leta.
Za zdaj je najbolj zanesljiva napoved hladnejšega začetka novembra, več oblačnosti in občasnih padavin predvsem v vzhodni polovici Slovenije. Dogajanje v stratosferi pa bomo morali spremljati še nekaj časa, preden bomo lahko ocenili, ali se bo izrazitejša oslabitev polarnega vrtinca nadaljevala in kakšne posledice bi lahko imela za evropsko zimo.
Kljub močnemu El Niñu in številnim sezonskim napovedim, ki nakazujejo temperaturno nadpovprečno zimo, je za dokončne zaključke še prezgodaj. Sezonske napovedi ostajajo koristno orodje, vendar jih je treba razumeti kot oceno verjetnosti, ne kot zagotovilo.
Zima še ni pokazala svojih kart. In če nas je meteorologija česa naučila, je to predvsem dejstvo, da se lahko razporeditev vremenskih sistemov nad Evropo spremeni precej hitreje, kot bi sklepali iz jesenskih sezonskih napovedi.
Naslovna fotografija: Gorazd Bizjan
