Dogajanje v stratosferi nad severno poloblo je v teh dneh precej neobičajno za sredino novembra. Polarni vrtinec, ki bi se moral v tem obdobju postopoma krepiti, je pod vplivom izrazite valovne aktivnosti močno oslabljen, njegova struktura pa je vse bolj deformirana.
Animacija ameriškega meteorološkega modela GFS prikazuje razporeditev geopotencialnih višin in njihovih anomalij na ravni 10 hPa, približno 30 kilometrov nad površjem. Rdeča območja predstavljajo pozitivna odstopanja od dolgoletnega povprečja, modra pa negativna. Izrazite pozitivne anomalije nad Arktiko so povezane z motnjo običajnega stratosferskega kroženja.
Najnovejši izračuni nakazujejo možnost nadaljnje oslabitve in celo obrata prevladujočih zahodnih vetrov v stratosferi. Če se takšen razvoj potrdi, bi lahko bili priča enemu najzgodnejših večjih stratosferskih segrevanj od začetka sistematičnih opazovanj.
Kaj pa to pomeni za vreme v Evropi?
Oslabljen polarni vrtinec lahko v nadaljnjih tednih vpliva na razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka ter poveča možnost prodorov hladnejšega zraka proti srednjim geografskim širinam. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da bo Slovenijo samodejno zajela izrazita ohladitev ali da nas čaka snežena zima.
Morebitni vplivi na vreme pri tleh se lahko pojavijo šele z večtedenskim zamikom, njihov obseg pa je odvisen predvsem od razvoja atmosferskega kroženja nad severnim Atlantikom in Evropo. Za zdaj zato ostaja odprto vprašanje, ali se bo izrazita motnja v stratosferi odrazila tudi v vremenskih razmerah nad našimi kraji.
