V soboto (12. 5.) so se plohe in nevihte pojavljale skoraj po vsej državi, krajevno so bili nekateri predeli deležni tudi močnejših nalivov ter večjih količin toče. Na območju Brkinov se je čez dan pojavila močnejša stacionarna nevihta, ki je v svojem centru nosila močan naliv s točo, ki je v premeru dosegala debelino okrog 4 cm. Lokalno se je nabralo tudi od 20 do 30 cm toče kar je na cestah povzročilo zastoj prometa. Najhuje je bilo na območju naselja Javorje.
Glede na animacijo radarske slike padavin (ARSO) se je nevihta nad območjem Javorja nekaj časa obnavljala, kar je glavni vzrok za takšno količino toče.
Podobno se je zgodilo lani poleti (petek, 7. 7. 2017), ko se je močna stacionarna nevihta znesla nad občino Slovenska Bistrica. Takrat je bilo najhuje na območju naselja Šmartno na Pohorju. Fotografije tistega dne si lahko pogledate TUKAJ.
Čeprav so bile vremenske fronte včeraj še razmeroma daleč od naših krajev, se višje v troposferi še vedno zadržuje nekoliko hladnejši zrak. Ta je ostanek višinskega jedra hladnega zraka, ki se je nad območjem srednje Evrope in Sredozemlja zadrževal v tem tednu in povzročal nestabilno ozračje s pogostimi plohami in nevihtami, zlasti nad kopnim.
Zaradi dnevnega segrevanja površja in zraka nad tlemi postaja tekom dopoldneva ozračje vse bolj labilno, saj temperatura z višino hitro pada. Kljub nestabilnemu ozračju pa so višinski vetrovi v območju enakomernega zračnega tlaka šibki in zato ne omogočajo nastanka močnejših neurij. Praviloma se ob takšnih pogojih prve plohe in nevihte začno prožit nad bolj hribovitimi območji, kjer se površje različno hitro ogreva, pojavijo pa se lokalni vetrovi in konvergenca. Popoldne ob največji pregretosti ozračja nastanejo plohe in nevihte tudi drugod, lahko zelo razpršeno. Takšne nevihte so zaradi pomanjkanja močnejših vetrov v višinah pulznega tipa (enocelične in šibkejše večcelične nevihte). Njihov razvoj in gibanje sta zato zelo nepredvidljiva, saj lahko nevihtna celica vztraja ves čas svojega razvoja nad istim območjem, ali pa se le počasi premika v katerokoli smer. Premik takšnih neviht ali mesta nastajanja novih, ki jih lahko povzroči vzdolnik prejšnjih, je tudi s spremljanjem radarske slike težko napovedat, saj je gibanje kaotično. Nevihtne celice lahko na ožjem/lokalnem območju pustijo večje količine padavin ter tudi toče, če nevihtni oblaki zrastejo dovolj visoko in je vzgornik dovolj močan. Prav to se je zgodilo danes na območju Brkinov.
Kljub lokalno močnejšim nalivom in toči pa takšne nevihte večinoma ne trajajo dlje časa in ne prizadenejo širšega območja. Nevihta namreč ob svojem razvoju z vzdolnikom (od padavin in njihovega izhlapevanja ohlajen zrak, ki pada proti tlom) počasi zaustavi in prekine lasten vzgornik. S tem je nadaljnji razvoj nevihtne celice onemogočen in ta se razkroji. Nevihtna aktivnost se pozno popoldne in zvečer ob ohlajanju zraka pri tleh počasi umirja. (Domen Svetlin, Neurje.si)
Huge #hail accumulations in Javorje, SW Slovenia this afternoon, May 12. Report: Dejan Gombač / @24ur_com pic.twitter.com/HeedV2owdX
— severe-weather.EU (@severeweatherEU) May 12, 2018
Large amounts of hail in Brkini, SW Slovenia yesterday, May 12! Report: Simon Frank / Vremensko društvo ZEVS pic.twitter.com/7u3kkJjD88
— severe-weather.EU (@severeweatherEU) May 13, 2018