Na podlagi prikazanih sinoptičnih kart se nad večjim delom Evrope vzpostavlja izrazito območje visokega zračnega tlaka, ki bo v prihodnjih dneh in tudi v nadaljevanju marca pomembno vplivalo na vreme pri nas. Nad severno in srednjo Evropo prevladuje obsežen anticiklon, v višinah pa je prisoten izrazit greben z zelo pozitivnimi odkloni geopotenciala, kar pomeni stabilno in suho zračno maso. Slovenija bo na južnem robu tega anticiklona, v območju šibkih vetrov in postopnega dotoka toplejšega zraka z jugozahoda.

Izrazit višinski greben nad večjim delom Evrope prinaša stabilno in toplo vremensko sliko. Nadpovprečne vrednosti geopotenciala potrjujejo prevlado anticiklona in nadaljevanje suhega, nadpovprečno toplega obdobja tudi v prihodnjih dneh.
V prihodnjih dneh bo zato prevladovalo precej sončno vreme. Ob jutrih bo še razmeroma sveže, ponekod po nižinah ni izključena kratkotrajna megla ali nizka oblačnost, čez dan pa bodo temperature hitro naraščale. Najvišje dnevne temperature bodo večinoma med 13 in 17 °C, ob sončnem vremenu in ob šibkem jugozahodniku lahko lokalno tudi kakšno stopinjo več. V alpskih dolinah bo amplituda med jutrom in popoldnevom izrazitejša.
Padavin v tem obdobju ni na vidiku, saj glavnina atlantskih motenj ostaja daleč zahodno od Evrope, sredozemski cikloni pa se pomikajo južneje od naših krajev. Tudi temperaturni odkloni nad Evropo ostajajo pozitivni, kar potrjuje signal, da se bo nadpovprečno toplo vreme nadaljevalo.

Ansambelski izračuni za Ljubljano kažejo vztrajanje nadpovprečno tople zračne mase v prihodnjih dneh, večina scenarijev pa ostaja suha. Signal za omembe vredne padavine je šibak, temperature na 850 hPa pa bodo večinoma nad dolgoletnim povprečjem.
Po trenutnih izračunih bo takšen stabilen in razmeroma suh vremenski vzorec vztrajal vsaj do sredine druge marčevske dekade. To pomeni, da se bo nadpovprečno toplo vreme brez večjih padavin nadaljevalo tudi v prihodnjih desetih do štirinajstih dneh. Občasno lahko več oblačnosti prinese prehod oslabljene fronte severno od Alp, vendar brez omembe vrednega dežja.

Današnje najvišje temperature po Sloveniji so se večinoma gibale med 12 in 17 °C, najtopleje je bilo na vzhodu in jugovzhodu države. Marec se je tako začel občutno nad dolgoletnim povprečjem.
Temperaturni odkloni po Evropi so izrazito pozitivni, ponekod tudi za več kot 5 °C nad povprečjem. Nadpovprečno toplo vreme se bo tako nadaljevalo, marec pa vsaj v prvi polovici kaže izrazito pomladno podobo.
Februar 2026 je bil po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih toplejši in bolj namočen kot običajno, hkrati pa z manj sonca. Povprečna temperatura zraka je na ravni države odstopala za kar 3,2 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020, s čimer se letošnji februar uvršča na šesto mesto najtoplejših po letu 1950. Padavin je bilo precej več kot običajno, saj je kazalnik višine padavin dosegel 143 odstotkov dolgoletnega povprečja, kar pomeni, da sodi med dvajset najbolj namočenih februarjev v zadnjih desetletjih.
Kljub obilnim padavinam so bile snežne razmere po nižinah večinoma podpovprečne, saj je zaradi toplote padavine pogosto spremljal dež. V Ljubljanski kotlini marsikje ni bilo niti enega dne s snežno odejo, drugod po nižinah pa je sneg vztrajal le nekaj dni. Izjema je bil severovzhod države, kjer je 20. februarja v višjih legah lokalno zapadlo okoli pol metra snega v manj kot 24 urah, kar je povzročilo obsežen snegolom in ponekod večdnevne izpade električne energije. V sredogorju in visokogorju so bile razmere večinoma normalne, mestoma tudi nadpovprečne, medtem ko je bilo v večini alpskih dolin snega malo.
Mesec je bil tudi podpovprečno osončen, saj je kazalnik osončenosti dosegel le 78 odstotkov običajnih vrednosti, kar ga uvršča med manj sončne februarje po letu 1961. Po skupni statistiki temperature in padavin je bil februar 2026 najbolj podoben februarju 1957, medtem ko med najbolj izstopajočimi ostajajo izjemno mrzel februar 1956 ter zelo namočena in razmeroma topla februarja 2014 in 2016.