Neurje
  • Napovedi
    • STORM ALARM MAP
    • MIN / MAX – ARSO
    • WRF ARW – SLO
    • GFS – EVROPA
    • Slikovna napoved
    • Samodejne postaje
    • Vreme podrobno I
    • Snow map
  • Trenutno stanje
    • Radarska NEURJE
    • Satelitske slike oblačnosti
    • Udari strel
    • Radarska ARSO
    • Animacija WINDY
    • Verjetnost pojava toče
    • Vodne postaje Slovenije
    • Hidrološke postaje ARSO
    • Vertikalna sondaža
    • Nevarnost žledenja
  • Vremenska poročila
    • Poročaj o neurju
    • Vremenska opažanja
    • Zemljevid neurij
    • Arhiv poročanj
    • Reportaže
    • Dogodki v Sloveniji in okolici
    • Dogodki po svetu
    • Arhiv napovedi
    • Srednjeročna napoved
  • TopFoto Neurje
    • Fotogalerija
  • Ostalo
    • Trgovina
    • Lovci na nevihte
    • Klasifikacija vremenskih pojavov
  • O nas
    • Ekipa
    • Partnerji in povezave
    • Vreme in zabava v zaprtih prostor
    • Pomen uporabniških ocen
    • DOMENE
    • GOSTOVANJE
    • Pogoji uporabe
    • Kontakt
  • Sveže
    • V torek prehod močnejšega nevihtnega pasu. Možna večja toča in siloviti sunki vetra!

      V torek prehod močnejšega nevihtnega pasu. Možna večja toča in siloviti sunki vetra!

      13. julija, 2026
      Novosti na spletni strani in v aplikaciji

      Novosti na spletni strani in v aplikaciji

      9. julija, 2026
      Obvestilo za medije in upravljavce spletnih strani

      Obvestilo za medije in upravljavce spletnih strani

      3. julija, 2026
      Nova funkcija na Neurje.si: Vremenska opažanja!

      Nova funkcija na Neurje.si: Vremenska opažanja!

      29. junija, 2026
      V sredo velika verjetnost močnih neurij

      V sredo velika verjetnost močnih neurij

      29. junija, 2026
      Mineva pet let od uničujočega tornada na Češkem

      Mineva pet let od uničujočega tornada na Češkem

      24. junija, 2026
      Konec junija prinaša prvi resen vročinski val, temperature bi se lahko približale 40 °C

      Konec junija prinaša prvi resen vročinski val, temperature bi se lahko približale 40 °C

      24. junija, 2026
      200.000-krat HVALA! 

      200.000-krat HVALA! 

      23. junija, 2026
      Pred nami je vse izrazitejši vročinski val

      Pred nami je vse izrazitejši vročinski val

      22. junija, 2026
VROČINSKI VAL: Kdaj govorimo o “vročinskem valu”?

VROČINSKI VAL: Kdaj govorimo o “vročinskem valu”?

7. julija, 2023

Enotne in natančno določene definicije praktično ni, saj so si vročinski valovi med seboj zelo različni, vsak val vročine pa je po svoje edinstven. Na občutek vročine vplivajo tudi drugi dejavniki, ne samo absolutna temperatura zraka. Zelo pomembna je relativna zračna vlažnost, prenašanje vročine je odvisno tudi od tega v katerem delu poletja nas bo vročina dosegla. Ob koncu pomladi vročino veliko težje prenašamo, kot ob koncu poletja, ko se telo že nekoliko privadi visokim temperaturam. Bolj ali manj pri nas o vročinskem valu govorimo, kadar najvišja dnevna temperatura vsaj 3 dni zapored presega mejo 30 °C. V primeru, da se najvišje dnevne temperature 3 dni zapored gibljejo malo čez 30 °C, govorimo o blagem in kratkotrajnem vročinskem valu.

Po svetu različne definicije glede na podnebne značilnosti

Po svetu poznamo več definicij vročinskega vala. Za razlike glede pojasnjevanja pojma “vročinski val” so krive predvsem različne klimatske značilnosti po svetu. Glede na kriterije Svetovne meteorološke organizacije govorimo o vročinskem valu, kadar gre za občutnejšo otoplitev zraka in za obdobje z visokimi temepraturami ali za nenavadne otoplitve v določenem obdobju. Francoska meteorološka služba vročinski val opisuje takrat, ko gre za neko obdobje najvišjih dnevnih temperatur, ki presegajo 30 °C. Za Britance, ki v splošnem niso vajeni prave vročine, pa je dovolj že, če se temperature za nekaj dni dvignejo za vsaj 4 °C glede na dolgoletno povprečje.

High-summer-temperatures

Vpliv relativne zračne vlage na občutek vročine

Zračna vlaga je pri občutku vročine eden najpomembnejših (velikokrat celo najpomembnejši) dejavnikov. Zakaj včasih “gorimo” že pri 25 °C, drugič pa z lahkoto prenašamo 30 °C? Občutek vročine je pri visoki relativni zračni vlagi veliko večji, kot pri nižji. To lahko v poletnem času občutimo v dnevih, ko za popoldanske ure napovedujemo krajevne nevihte. V takih dneh je relativna zračna vlažnost navadno visoka, še posebej tik pred prihodom nevihte. Takrat govorimo o soparnem ozračju, naše telo pa se pogosto intenzivneje poti. Človeško telo se hladi tako, da izloča znoj. Če je zrak nasičen z vlago, znoj ne izhlapeva ali pa izhlapeva počasi, zato nam je vroče. Ko je zrak suh (nizka relativna zračna vlažnost), okoliški zrak sprejema izhlapevanje znoja iz našega telesa, telo se posledično hitreje hladi.

Primerjava med Slovenijo in Saharo. Pogosto nam je v Sloveniji pri 25 °C bolj vroče kot bi nam bilo sredi Sahare pri 40 °C. Razlog najdemo ravno v relativni zračni vlagi. V Sahari je vlaga navadno zelo nizka, zrak je zelo suh, naše telo tako hitreje odvaja znoj in se tako hladi. Prav nasprotno je pri nas, ko se ob višji relativni zračni vlagi izhlapevanje znoja upočasnjuje, zato se naše telo ne hladi tako hitro. Ob suhem zraku pa obstaja tudi večja nevarnost dehidracije, saj naše telo hitreje izloča vlago. Idealna relativna zračna vlažnost je nekje med 35 in 65 %. 

V grobem pomeni, da stopnja vlažnosti zraka vpliva na občutek vročine. 

Index_občutka_vročine

PODNEBNE SPREMEMBE: Vročinski valovi vse pogostejši

V sklopu projekta Vročinski ščit ugotavljajo, da podobno kot v Evropi in v svetu tudi pri nas meritve kažejo, da se podnebje spreminja. Vročinski valovi so vse pogostejši, posledično se vse pogosteje spopadamo z gozdnimi požari in sušami. Problem vročinski valov postaja vse večji predvsem na področjih delovanja kmetijstva, zdravja ljudi, turizma, industrije, … Polek tega, da so glede na dolgoletno povprečje vročinski valovi vse pogostejši, so tudi vse bolj intenzivni.

Najbolj vroče poletje v našem delu Evrope leta 2003

Leta 2003 je velik del Evrope prizadel najhujši vročinski val po letu 1540. Najhuje je bilo v zahodni in srednji Evropi. Skupno je zaradi vročinskega vala v Franciji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, ter na Portugalskem in Nizozemskem umrlo skoraj 50.000 ljudi, po nekaterih podatkih skupaj tudi blizu 70.000. Ponekod se tudi nočne temperature niso spustile pod 30 °C, marsikje pa so padali stoletni temperaturni rekordi. Prizadeto je bilo tudi poljedelstvo, trpele so tudi živali.

Glede na informacije Francoskega nacionalnega inštituta za zdravje, je v Franciji zaradi vročine takrat umrlo 14.802 ljudi (pretežno starejše osebe).

Na Portugalskem bi naj zaradi vpliva vročine umrlo nekje od 1.866 do 2.039 ljudi. Najtoplejši dan v zadnjem stoletju je bil 1. 8. 2003. Ponekod so tudi nočne temperature presegale 30 °C. V tem poletju so bili deležni tudi velikih gozdnih požarov, kjer je bilo uničenih 5 % kmetijskih površin in 10 % gozdnih površin. V požarih je umrlo 18 ljudi.

Na Nizozemskem temperature niso dosegle rekordnih vrednosti, kljub temu pa je bilo zaradi vpliva vročine zabeleženih 1.500 smrtnih žrtev. Najbolj vroče je bilo 7. avgusta, ko se je v Limburgu temperatura povzpela do 37,8 °C. Še bolj vroče je tam bilo leta 1704, ko se je temperatura dvignila do 40,8 °C.

V Španiji, kjer so vročine vajeni je po navedbah umrlo okrog 140 oseb. V Sevilii se je temperatura povzpela do 45,2 °C.

asavawe

Splošna temperaturna statistika maksimalnih temperatur v poletnem času (JJA: junij-ulij-avgust). Povprečje v obdobju med ledi 1961 in 1990, povprečje leta 2003 in predvidevanja za obdobje med leti 2071 in 2100. Vir: The 2003 heat wave in Europe: Ashape of things to come? An analyssis based on Swiss climatological data and model simulations; by Martin Beniston

Pripravil: Aleš Rozman, urednik portala Neurje.si

Post Views: 5.257
Delite na:
visoke temperature vročinski val
Prejšnji prispevek Reportaža: Neurja v sredo, 05.07.
Naslednji prispevek Pred vrati je nov kratkotrajen vročinski val
Leon Hardi

Leon Hardi

Ustanovitelj Neurje.si (2012)

Podobni prispevki oglejte si tudi

Tonga – podmorski izbruh, ki bo vplival na podnebje?

Tonga – podmorski izbruh, ki bo vplival na podnebje?

Spoznajte najbolj vroč kraj na Zemlji. Bliža se nov vročinski rekord.

Spoznajte najbolj vroč kraj na Zemlji. Bliža se nov vročinski rekord.

Rdeče opozorilo: Možne obsežne poplave

Rdeče opozorilo: Možne obsežne poplave

Izjemno močna geomagnetna nevihta – severni sij morda spet viden tudi nocoj!

Izjemno močna geomagnetna nevihta – severni sij morda spet viden tudi nocoj!

Morsko segrevanje v Sredozemlju dosega izjemne razsežnosti

Morsko segrevanje v Sredozemlju dosega izjemne razsežnosti

Pred nami je zelo nevarna vremenska situacija s silovitimi neurji

Pred nami je zelo nevarna vremenska situacija s silovitimi neurji

Foto: Poplavljanje rek po obilnem deževju

Foto: Poplavljanje rek po obilnem deževju

Skupna višina padavin do 14:30*

Skupna višina padavin do 14:30*

Skupna višina padavin v 48h

Verjetnostna napoved za LJ

Radarska slika padavin ARSO

Temperatura na ploskvi 850 hPa

Temperatura na ploskvi 500 hPa

Družabna omrežja

Oglas

Časovnica prispevkov

13
Jul 09:24

V torek prehod močnejšega nevihtnega pasu. Možna večja toča in siloviti sunki vetra!

12
Jul 09:22

Arhiv neurij – 11. 07. 2026

09
Jul 08:02

Novosti na spletni strani in v aplikaciji

08
Jul 15:11

Arhiv neurij – 07. 07. 2026

08
Jul 15:11

Arhiv neurij – 01. 07. 2026

Oglas

Družabna omrežja

Zanimive povezave

  • Državna meteorološka služba ARSO
  • Vremenska opozorila METEOALARM
  • Napovedi neviht za Evropo – ESTOFEX
  • Meteorološka služba FJK
  • Avstrijska meteorološka služba
  • Hrvaška meteorološka služba
  • Madžarska meteorološka služba
  • Nemška meteorološka služba
  • Vremenski portal Meteociel.com

O nas

Smo skupina navdušencev nad vremenom in pojavi, ki so z njim povezani. Ukvarjamo se predvsem z obveščanjem o vremenskem dogajanju v Sloveniji in okolici.

Kontakt

  • [email protected]

 

Skrbnik spletišča

© 2026 Neurje.si - Vse pravice pridržane.
Close Window

Loading, Please Wait!

This may take a second or two. Loading, Please Wait!