VROČINSKI VAL: Kdaj govorimo o “vročinskem valu”?

7. julija, 2023

Enotne in natančno določene definicije praktično ni, saj so si vročinski valovi med seboj zelo različni, vsak val vročine pa je po svoje edinstven. Na občutek vročine vplivajo tudi drugi dejavniki, ne samo absolutna temperatura zraka. Zelo pomembna je relativna zračna vlažnost, prenašanje vročine je odvisno tudi od tega v katerem delu poletja nas bo vročina dosegla. Ob koncu pomladi vročino veliko težje prenašamo, kot ob koncu poletja, ko se telo že nekoliko privadi visokim temperaturam. Bolj ali manj pri nas o vročinskem valu govorimo, kadar najvišja dnevna temperatura vsaj 3 dni zapored presega mejo 30 °C. V primeru, da se najvišje dnevne temperature 3 dni zapored gibljejo malo čez 30 °C, govorimo o blagem in kratkotrajnem vročinskem valu.

Po svetu različne definicije glede na podnebne značilnosti

Po svetu poznamo več definicij vročinskega vala. Za razlike glede pojasnjevanja pojma “vročinski val” so krive predvsem različne klimatske značilnosti po svetu. Glede na kriterije Svetovne meteorološke organizacije govorimo o vročinskem valu, kadar gre za občutnejšo otoplitev zraka in za obdobje z visokimi temepraturami ali za nenavadne otoplitve v določenem obdobju. Francoska meteorološka služba vročinski val opisuje takrat, ko gre za neko obdobje najvišjih dnevnih temperatur, ki presegajo 30 °C. Za Britance, ki v splošnem niso vajeni prave vročine, pa je dovolj že, če se temperature za nekaj dni dvignejo za vsaj 4 °C glede na dolgoletno povprečje.

Vpliv relativne zračne vlage na občutek vročine

Zračna vlaga je pri občutku vročine eden najpomembnejših (velikokrat celo najpomembnejši) dejavnikov. Zakaj včasih “gorimo” že pri 25 °C, drugič pa z lahkoto prenašamo 30 °C? Občutek vročine je pri visoki relativni zračni vlagi veliko večji, kot pri nižji. To lahko v poletnem času občutimo v dnevih, ko za popoldanske ure napovedujemo krajevne nevihte. V takih dneh je relativna zračna vlažnost navadno visoka, še posebej tik pred prihodom nevihte. Takrat govorimo o soparnem ozračju, naše telo pa se pogosto intenzivneje poti. Človeško telo se hladi tako, da izloča znoj. Če je zrak nasičen z vlago, znoj ne izhlapeva ali pa izhlapeva počasi, zato nam je vroče. Ko je zrak suh (nizka relativna zračna vlažnost), okoliški zrak sprejema izhlapevanje znoja iz našega telesa, telo se posledično hitreje hladi.

Primerjava med Slovenijo in Saharo. Pogosto nam je v Sloveniji pri 25 °C bolj vroče kot bi nam bilo sredi Sahare pri 40 °C. Razlog najdemo ravno v relativni zračni vlagi. V Sahari je vlaga navadno zelo nizka, zrak je zelo suh, naše telo tako hitreje odvaja znoj in se tako hladi. Prav nasprotno je pri nas, ko se ob višji relativni zračni vlagi izhlapevanje znoja upočasnjuje, zato se naše telo ne hladi tako hitro. Ob suhem zraku pa obstaja tudi večja nevarnost dehidracije, saj naše telo hitreje izloča vlago. Idealna relativna zračna vlažnost je nekje med 35 in 65 %.

V grobem pomeni, da stopnja vlažnosti zraka vpliva na občutek vročine.

PODNEBNE SPREMEMBE: Vročinski valovi vse pogostejši

V sklopu projekta Vročinski ščit ugotavljajo, da podobno kot v Evropi in v svetu tudi pri nas meritve kažejo, da se podnebje spreminja. Vročinski valovi so vse pogostejši, posledično se vse pogosteje spopadamo z gozdnimi požari in sušami. Problem vročinski valov postaja vse večji predvsem na področjih delovanja kmetijstva, zdravja ljudi, turizma, industrije, … Polek tega, da so glede na dolgoletno povprečje vročinski valovi vse pogostejši, so tudi vse bolj intenzivni.

Najbolj vroče poletje v našem delu Evrope leta 2003

Leta 2003 je velik del Evrope prizadel najhujši vročinski val po letu 1540. Najhuje je bilo v zahodni in srednji Evropi. Skupno je zaradi vročinskega vala v Franciji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, ter na Portugalskem in Nizozemskem umrlo skoraj 50.000 ljudi, po nekaterih podatkih skupaj tudi blizu 70.000. Ponekod se tudi nočne temperature niso spustile pod 30 °C, marsikje pa so padali stoletni temperaturni rekordi. Prizadeto je bilo tudi poljedelstvo, trpele so tudi živali.

Glede na informacije Francoskega nacionalnega inštituta za zdravje, je v Franciji zaradi vročine takrat umrlo 14.802 ljudi (pretežno starejše osebe).

Na Portugalskem bi naj zaradi vpliva vročine umrlo nekje od 1.866 do 2.039 ljudi. Najtoplejši dan v zadnjem stoletju je bil 1. 8. 2003. Ponekod so tudi nočne temperature presegale 30 °C. V tem poletju so bili deležni tudi velikih gozdnih požarov, kjer je bilo uničenih 5 % kmetijskih površin in 10 % gozdnih površin. V požarih je umrlo 18 ljudi.

Na Nizozemskem temperature niso dosegle rekordnih vrednosti, kljub temu pa je bilo zaradi vpliva vročine zabeleženih 1.500 smrtnih žrtev. Najbolj vroče je bilo 7. avgusta, ko se je v Limburgu temperatura povzpela do 37,8 °C. Še bolj vroče je tam bilo leta 1704, ko se je temperatura dvignila do 40,8 °C.

V Španiji, kjer so vročine vajeni je po navedbah umrlo okrog 140 oseb. V Sevilii se je temperatura povzpela do 45,2 °C.