Tropska nevihta Melissa je eden najnovejših meteoroloških pojavov, ki je in bo močno prizadel Karibsko morje in njegove prebivalce. Razvoj te nevihte in njen vpliv na karibske države predstavljata zanimiv in zahtevno spremljano dogajanje za meteorologe, civilno zaščito in širšo javnost, saj tropski cikloni lahko povzročijo velike naravne in družbene katastrofe. Melissa je nastala kot tropski val v južnem Atlantskem ocean, kjer so tople vodne površine, ki znašajo prek 28 stopinj Celzija, omogočile najprej nastanek nizkega zračnega pritiska in nato oblikovanje bolj organizirane nevihtne strukture.

Otroci se igrajo na ulici, ki jo je poplavilo deževje, ki ga je povzročila tropska nevihta Melissa v Santo Domingu v Dominikanski republiki, petek, 24. oktober 2025.
Tropska nevihta je dosegla status opazne tropske nevihte s hitrostjo vetra okoli 90 do 110 km/h. Meteorološke službe opozarjajo, da so razmere nad Karibskim morjem zelo ugodne za nadaljnjo krepitev Melisse, saj so temperature morja dovolj visoke, atmosferski pritiski nizki, vertikalni strigi vetrov pa še niso postali ovira za njeno konsolidacijo. Gre za klasične pogoje, ki omogočajo tropskim ciklonom, da se hitro razvijejo in preidejo v orkan višje kategorije. Trenutno se nevihta premika počasi proti severozahodu in se približuje otokom, kot so Jamajka, Kuba in območja vzhodnega dela Kube in zahodnega dela Haitija. Njeno počasno gibanje je posebej problematično, saj pomeni dolgotrajnejše padavine in s tem povečano nevarnost hudih poplav in plazov na že razmočenih tleh.

Počasno gibanje proti severozahodu se pričakuje do nedelje zvečer, v ponedeljek in torek pa se bo obrnilo proti severovzhodu, pred Jamajko naj bi postala orkan četrte stopnje
Struktura Melisse je značilna za tropske nevihte s dobro izraženim očesom in globoko konvekcijo – torej množico močnih nevihtnih oblakov, ki vodijo do silovitih padavin in katastrofalnih vetrovnih sunkov. V zadnjih 48 urah so satelitske slike prikazale močno spiralno strukturo s centrom približno na sredini nevihte, kar kaže na to, da se sistem konsolidira. Poleg ekstremnih padavin so ponekod zabeleženi tudi močnejši vetrovi, ki so povzročili izpad električne energije in poškodbe električne infrastrukture. Posledično so bile nekatere ceste sprva neprevozne, kar je negativno vplivalo na dostop do prizadetih območij in izvedbo reševalnih operacij.
Pogoji na morju, ki so eden od ključnih dejavnikov razvoja tropskih ciklonov, so prav tako izjemno primerni za Melissa. Morje je toplo na površju, kar omogoča intenzivno izhlapevanje vode, kar sledi dvigu vročega in vlažnega zraka v višje plasti atmosfere. Ta proces sproži kondenzacijo in sproščanje latentne toplote, ki dodatno krepi potek nevihte in povečuje njeno moč. Posledično lahko Melissa v naslednjih dneh preide iz tropske nevihte v orkan četrte ali celo pete kategorije, kar bo bistveno povečalo njeno uničujočo moč. Glede na pot, ki jo napovedujejo numerični modeli vremenskih napovedi, bi njen vpliv lahko dosegel širša območja vključno z večjim delom Velikih Antilov, čeprav so trenutni modeli še bolj optimistični kar zadeva nadaljnje premikanje.

HAFS-A(Hurricane Analysis and Forecast System) animacija(klikni sliko) krepitve Melisse v orkan četrte stopnje s sunki blizu 300km/h pred Jamajko in predvidena nadaljnja pot po tem visokoresolucijskem modelu.
Ekstremne padavine, ki jih prinaša Melissa, so že povzročile precejšnje poplave in goreče težave na območjih, kot so Haiti in Dominikanska republika. Ta regija je še posebej ranljiva zaradi gorske pokrajine in slabše infrastrukture, ki ne prenese takšnih velikih količin vode. Zaradi vodnih tokov, ki so postali nevarni za plazove, so bile ogrožene mnoge skupnosti, kjer so obstoječe zdravstvene razmere že tako ali tako resne. Kronični problemi z dostopnostjo zdravstvenih storitev, v povezavi z zdaj dodatnim tveganjem zaradi vode kontaminirane z odplakami in drugimi nevarnimi snovmi, ustvarjajo izredno zahtevno okolje za boj proti širjenju nalezljivih bolezni, kar predstavlja še dodatno težavo za humanitarne organizacije, ki delujejo na teh območjih.
Varnostne službe so na prizadetih območjih že izvedle evakuacije najbolj ranljivih prebivalcev, odprle začasne zasilne centre in razdelile osnovne zaloge hrane, vode ter zdravil v regulatorno obvladovanje izrednih razmer. Na drugih otokih Karibov, še posebej na Jamajki in Kubi, oblasti pripravljajo načrte za hitro odzivanje na morebitne podaljšane prekinitve električne energije, poškodbe infrastrukture in potrebe po množičnih evakuacijah, v kolikor se bo Melissa okrepila v orkan višje kategorije. Tako pripravljenost kot hitra komunikacija z ljudmi sta ključna faktorja, ki lahko zmanjšata človeške žrtve in ekonomsko škodo, ki jo prinašajo takšni ekstremni vremenski dogodki.
Karibska regija je sicer že zgodovinsko znana po svoji ranljivosti do tropskih ciklonov, ki vsako leto z močnimi vetrovi, visokimi valovi in izjemnimi padavinami povzročajo izjemno škodo. Številne države imajo razvite sisteme za zgodnje opozarjanje in načrte za nemoteno evakuacijo, vendar pa posledice ostajajo hude zaradi gostote prebivalstva, revščine in infrastrukture, ki ni vedno prilagojena ekstremnim vremenskim pogojem. Tropska nevihta Melissa je z vidika meteoroloških lastnosti tipičen predstavnik jesenskih nevihte v Atlantiku, ki lahko v nekaj dneh prerašča v orkan, če so prisotni ustrezni pogoji. Zaradi tega je nujno neprestano spremljanje njenega pristopa in intenzitete s pomočjo satelitov, meteoroloških radarjev in letalnih misij, ki zagotavljajo najbolj natančne podatke za napovedovanje razvoja in njegovega vpliva.
Na splošno lahko trdimo, da bo vpliv tropske nevihte Melissa še več tednov prisoten na območju Karibov, saj naj bi se počasi razgradila šele po prehodu čez Kubo oziroma Filipinske otoke, nato pa bo vplivala tudi na jugovzhodne dele Združenih držav Amerike, predvsem tiste zaledne predele, ki so občutljivi na dolgotrajne padavine in poplave. Celotno območje je tako trenutno v pripravljenosti, saj nadaljnji razvoj Melisse lahko izjemno poslabša že tako občutljivo naravno in socialno okolje. Ključno ostaja dosledno spremljanje razmer in hitro ukrepanje državnih ter mednarodnih služb, saj je Melissa tudi opozorilo na to, kako podnebne spremembe vplivajo na pogostost in intenziteto ekstremnih vremenskih pojavov v tropskih predelih sveta.
Nad severnim delom Atlantika se trenutno razteza obsežen anticiklon, medtem ko se nad Severno Evropo nahaja izrazito območje nizkega zračnega pritiska. Ti dve vremenski formaciji bosta v prihodnjih dneh pomembno vplivali na vremenske razmere v naših krajih. Prva od vremenskih motenj nas bo dosegla že jutri, medtem ko se druga pričakuje v noči na torek. Obe se bosta pomikali iz severozahodne smeri. Glavnino padavin lahko pričakujemo v južni polovici Slovenije, kjer bo vetrovni stržen najbolj izrazit, večje količine padavin pa ne pričakujemo.
Jutri bo pretežno oblačno, zlasti v osrednji in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, popoldne se bodo padavine na severu nekoliko okrepile in se širile proti jugu in v prvi polovici noči ponehale. Zapihal bo severni veter, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C, na Primorskem do 18 °C.
V ponedeljek bo sprva sončno z meglenim jutrom, čez dan se bo oblačnost od severa povečala, popoldne in zvečer se bodo od severa začele pojavljati manjše krajevne padavine, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 12 °C in 17 °C.
Napoved za naslednji teden se je spremenila glede na zadnjo napoved, saj suhega vremena v drugi polovici tedna ni več pričakovati. Razlog za to spremembo je prehod ciklonskega območja nad severnim delom Atlantika, ki se bo pomikalo proti afriškim obalam. Istočasno se nad vzhodno Evropo krepi anticiklon. V prihodnjih dneh bomo priča prevladujočemu zahodnemu oziroma zonalnemu tipu vremena, kar pomeni, da bodo vremenske motnje pogosteje vplivale na naše območje.
V torek bo večinoma sončno z meglenim jutrom, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C.
V sredo bo večinoma sončno z ponekod meglenim jutrom, na zahodu se bo čez dan pooblačilo, tam bo proti večeru ponekod že rahlo deževalo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 14 °C in 19 °C.
Dnevne temperature bodo nekoliko višje v primerjavi z minulimi dnevi, saj se bo podnevi segrelo, na kar bo vplival pretežno jugozahodni veter, ki bo prinašal milejši zrak, pa tudi jutra bodo razmeroma topla. Zahodne dele države bodo zaznamovale oblačnost in pogostejše padavine, ki bodo občasno dosegle tudi osrednje kraje, medtem ko bo vzhodni del države doživel več sončnih obdobij. Razlika v temperaturi med zahodnim delom, kjer bodo prevladovali fenski pogoji, in vzhodom, bo lahko precejšnja, kakšen dan tudi 5 ali 6 stopinj. Na vzhodu pričakujemo temperature čez dan okoli +20 °C. Glavnino padavin pričakujem od srede zvečer do sobote. Na zahodu pričakujemo oblačnost in pogostejše padavine, ki bodo lahko občasno intenzivnejše zaradi bolj organiziranih atmosferskih motenj, medtem ko bo vzhod ostal večinoma suh in precej topel.
V četrtek bo na zahodu večinoma oblačno, proti vzhodu pa bo več sončnega vremena, zlasti na zahodu bo občasno deževalo, pihal bo jugozahodni veter, ki bo ponekod okrepljen, najvišje temperature bodo med 13 °C in 17 °C, na vzhodu do 20 °C.
Za začetek novembra AIFS napoveduje prehodno okrepitev afriškega anticiklona nad našim območjem, kar je posledica dviga vrednosti geopotencialnih višin na 500 hPa na okoli 580 dekametrov. Ta vrednost, ki je za naše geografske širine izrazito visoka, nakazuje močno anticiklonalno cirkulacijo in prisotnost toplega jedra v srednji troposferi. Anticiklon prinaša zrak toplejšega afriškega izvora, kar vpliva na stabilnost ozračja. November pa je že čas, ko anticikloni prinašajo v nižine, večinoma meglo oz. nizko oblačnost, tam kjer jo bo sonce prebilo pa bo lahko zelo toplo za ta letni čas.
Vendar kot kaže bo vreme dinamično tudi v prvem tednu novembra s občasnimi padavinami zlasti v zahodnem delu države, vzhod pa bo še naprej imel več sončnih dni in bolj suho vreme.
Glede na stanje AAM in efekt segrevanja v stratosferi in tropski sistem Melisso, ki se bo pomikala proti severovzhodu se lahko v drugi novembrski dekadi temperaturno lahko spet obeta prehod v bolj meridionalni vremenski režim. AAM je agregatni kazalnik porazdelitve vrtilnosti v atmosferi in reflektira, koliko “vrtilnega momenta” nosi atmosferski sistem. Hitri in močni premiki v tropski konvekciji lahko privedejo do znatnega prenosa vrtilnosti in posledično do padcev AAM. Ko AAM znatno pade, se zmanjša skupna podpora zonalnemu toku in se poveča verjetnost premika proti bolj meridionalnemu toku, z večjo pogostostjo blokad in globokih vdihov hladnega zraka. Časovni zamik med tropskim impulzom in odzivom AAM je pogosto večtedenski, zato je natančna usklajenost ključni dejavnik pri oceni, ali bodo ti signali delovali konstruktivno in povzročili izrazit prehod v drugačno cirkulacijsko stanje.