Shapiro-Keyserjev ciklon predstavlja enega izmed bolj fascinantnih in pomembnih konceptov v sodobni sinoptični meteorologiji. Poimenovan po dveh meteorologih, R. Shapiroju in D. Keyserju, ki sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja opisala model nove vrste ekstratropskega ciklona, ta tip ciklona razširja razumevanje klasične frontalne teorije in pojasnjuje nekatere značilnosti intenzivnih vetrovnih in padavinskih dogajanj, posebej v severnem Atlantiku in obalnih območjih Evrope in Severne Amerike. V nasprotju s tradicionalnim konceptom frontalnega ciklona, kjer hladna fronta nadomešča toplo fronto v jasno določenem zaporedju, Shapiro-Keyserjev model poudarja ločeno dinamiko frontalnih struktur, možnost razvoja močne tople jedrnice in pojav morfologij, kot so frontalni skočni segmenti, warm seclusion (izolirana topla jedra) in intenzivna vetrna polja, ki pogosto niso neposredno sorazmerna s klasično definiranimi frontami.

Sheme razvojnih stopenj Shapiro-Keyserjevega ciklona, kot je prikazano v kanalih SEVIRI IR 10,8 μm, WV 6,2 μm in HR-VIS
Ena ključnih značilnosti Shapiro-Keyserjevega ciklona je ločitev med hladno fronto in toplo fronto v času razvoja sistema. V zgodnjih fazah se običajno oblikujeta topla in hladna fronta kot v klasični ognjičasti strukturi, a kasneje, pod vplivom močnih vertikalnih strižnih razmer in dinamike globokega vrtinca v srednjih plasteh troposfere, hladna fronta pogosto ostane nekoliko oddaljena ali se pretrga. Namesto klasičnega preloma med zraki se razvije t. i. frontalni skočni segment (frontal fracture), kjer se stara frontalna črta razpojijo in topografija isobara ter polja vlažnosti in temperature oblikujejo nove geometrije. Pomembno je, da v tej fazi topla fronta lahko zavije nazaj ter v nekaterih primerih postane zaprta okoli toplega jedra — pojav, ki ga meteorologi označujejo kot warm seclusion. Warm seclusion pomeni, da je najtoplejši zrak v ciklonu izoliran v njegovi notranjosti, obdan z hladnejšim zrakom, kar je dinamično kontrastno s pričakovanim temperaturnim vzorcem pri klasičnih ciklonih.

Slike SEVIRI IR10,8 μm z dne 8. in 9. januarja 2018 (18., 00., 06. in 12. UTC od zgoraj levo do spodaj desno). Izoline temperature pri 850 hPa in položaj hladne in tople fronte v Shapiro-Keyserjevem ciklonu.
Warm seclusion je še posebej pomemben, ker pogosto sovpada z izjemno nizkimi tlaki in močnimi vetrnimi polji. Ko se topla jedra izolirajo, se lahko v bližini mej temperaturnih gradientov in močne strižnosti vetra razvijejo intenzivne vetrne vrstice, ki se širijo od središča ciklona proti obalnim območjem. Takšni vetrovi so lahko orkanski in povzročijo obsežno škodo, še posebej če se ciklon nahaja blizu gosto poseljenih obal. Zaradi tega Shapiro-Keyserjev model pridobi poseben pomen pri napovedovanju vremenskih nevarnosti v zmernih geografskih širinah, kjer kombinacija morskih površin, strižnih vetrov in topografije omogoča hiter razvoj in vpliv na promet, energetiko in infrastrukturo.
Druga pomembna razlika med Shapiro-Keyserjevim in klasičnim modelom je v prostoru in času padavin. Pri klasičnem opisu ciklonov so padavine pogosto organizirane vzdolž tople in hladne fronte ter v frontalnem območju srečanja zraka. V Shapiro-Keyserjevem tipu pa se padavine pogosto koncentrirajo ob mehaničnih gradientih in v območjih, kjer topla jedra in strižni pogoji ustvarijo močno konvekcijsko in frontalno prisilijeno dviganje. Posledično so pasovi intenzivnih padavin lahko zelo ozki, a zelo močni, kar vodi do lokalnih poplav, močnih nevihte podobnih struktur ali obilnih snežnih padavin v hladnejših delih ciklona. V primeru tople seclusion faze padavine lahko popolnoma obkolijo toplo jedro in se pojavijo kot obročasta struktura močnih padavin okoli središča, kar je značilno tudi za nekatere tropske ciklone, čeprav gre za povsem različen dinamični proces.
Razumevanje mehanizmov, ki vodijo do Shapiro-Keyserjevih ciklonov, zahteva poznavanje interakcije med srednjimi plasti atmosfere (npr. 500 hPa polja), troposferskim striženjem in površinskimi pogoji. V mnogih primerih so ti cikloni povezani z močno vplivanje, kot so jet streaki — hitro gibajoči tokovi v zgornji troposferi — ki prispevajo do divergence nad sotroposferskim območjem in s tem vzpodbudijo ploskovno spuščanje tlaka na površini. Hkrati lahko morske površine in toplotni kontrasti med morjem in kopnim dodatno krepijo lokalne gradientne učinke. Zato so nekatere regije, zlasti severni Atlantik in območje Labradorja, kjer so Shapiro-Keyserjevi cikloni najpogostejši in najbolje proučeni.
Z vidika operativnega vremenskega napovedovanja ima Shapiro-Keyserjev model neposredne implikacije. Napovedovalci morajo upoštevati možnost nenadne reorganizacije frontalnih struktur in pojav warm seclusion, saj klasične frontalne diagrame lahko zavajajo, kadar pride do frontalne frakture. Poleg tega napovedovanje močnih vetrov zahteva spremljanje ne le površinskega tlaka in frontalnih polj, temveč tudi vertikalne strukture vetrov in vlažnosti. Uporaba sodobnih numeričnih modelov z dobrim opisom fizičnih procesov in visoko prostorsko ter časovno ločljivostjo je ključna za identifikacijo teh faz razvoja ciklonov. Vse bolj pa se uporablja tudi satelitsko opazovanje, še posebej infrardeči in mikrovalovni kanali, ki lahko razkrijejo strukturo oblakov, vlažnostne in temperaturne anomalijske vzorce, značilne za warm seclusion.
Znanstvene raziskave glede Shapiro-Keyserjevih ciklonov so napredovale od klasične opisne faze do kvantitativne analize z uporabo reanaliznih podatkov in visokoresolucijskih modelirnih scenarijev. Te študije kažejo, da so pogoji za nastanek tovrstnih ciklonov pogosto povezani z zelo specifičnimi postavitvami velikih merilnih vrtincev, s čimer se povezuje tudi hitrost in smer premikanja ciklona. Poleg tega so se analize osredotočile tudi na podnebne implikacije: ali klimatske spremembe spreminjajo frekvenco ali intenziteto Shapiro-Keyserjevih ciklonov. Predhodni rezultati kažejo, da so spremembe možne v zvezi s premiki potekov jet streama in večjimi spremembami meridionalnih temperaturnih gradientov, vendar so ti učinki še vedno predmet intenzivnih raziskav in niso univerzalno potrjeni.
Za navdušenca nad meteorologijo in za praktične napovedovalce torej Shapiro-Keyserjev ciklon predstavlja kritičen del sodobnega znanja o atmosferski dinamiki. Njegova pomembnost se izkazuje v operativnem napovedovanju ekstremnih vetrov, obsežnih padavin in v razumevanju kompleksnih interakcij med različnimi plastmi atmosfere. Čeprav na prvi pogled deluje kot posebna ali redka morfologija, je prav ta model ključnega pomena za razlago nekaterih najmočnejših ciklonov, ki prizadenejo zmerne pasove, in za preprečevanje posledic, ki merijo na infrastrukturo, pomorski promet in varnost prebivalstva. Razumevanje in pravočasna identifikacija faz, kot sta frontalna fraktura in warm seclusion, lahko bistveno izboljšata brezčasnost in natančnost opozoril ter tistim, ki jih vremenske razmere najbolj prizadenejo, omogočita boljšo pripravo.
Jutri se pričakuje razvoj enega izmed takšnih Shapiro-Keyserjevih ciklonov. Ti cikloni se značilno hitro razvijajo, globoko pade površinski tlak in imajo kompleksno frontalno strukturo s pojavom frontalne frakture ter izločenim toplim jedrom (warm seclusion), kar pomeni, da lahko sistem povzroči močne vetrove in obilne padavine.
Jutri bo oblačno, le v vzhodnih krajih sprva še deloma sončno. Dež se bo na zahodu krepil in se čez dan in popoldne razširil nad večji del Slovenije. Pojavljale se bodo tudi nevihte z nalivi. Pihal bo zmeren do močan južni do jugozahodni veter, ob morju jugo, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 13 °C, drugod med 16 °C in 21 °C.
Jutri bo vremensko pester dan. Nad zahodnim delom Evrope bo izrazit ciklonski sistem, katerega južni sektor bo potiskal topel in vlažen zrak proti srednji Evropi, medtem ko iz severozahoda prihaja postopna ohladitev ob približevanju hladne fronte. V zgornjih plasteh troposfere bo prisoten okrepljen zahodni jet z lokalnimi jet-streaki, ki spodbujajo vertikalno dinamiko in prispevajo k pospešeni ciklogenezi v plasteh pod njim; površinski tlak se pred fronto znižuje in ustvarja razmeroma strm horizontalni tlak gradient z JZ–JV komponento vetra. Jutranje razmere bodo v vzhodnih predelih Slovenije zaznamovane z delno jasnim vremenom in občasno nizko oblačnostjo, medtem ko bo zahod države že v vplivu naraščajoče oblačnosti in prvih območij padavin, ki se bodo čez dan krepile in do večera zajela celotno Slovenijo. Padavinski procesi bodo sprva večinoma zmerni, vendar se ob prehodu hladne fronte pričakuje povečano navpično dviganje in pospešena nevihtna aktivnost v obliki krajevnih nalivov zaradi prisotnega vertikalnega striga in vlažnega, relativno nestabilnega nižjega sloja atmosfere. Vetrovno polje bo imelo smer izrazito južno do jugozahodno. Nižje bo prisotno okrepljeno pritekanje toplejših zračnih mas, ki bo skupaj z izraženim vertikalnim striženjem pripomoglo k močnim sunkom vetra.
Najmočnejši veter s sunki več kot 100km/h se pričakuje jutri zvečer na Primorskem in v višjih legah(vir imweather)
Pozno zvečer pa bodo močnejši sunki severozahodnega vetra po nižinah s hitrostmi več kot 70km/h na severovzhodu
Že včeraj je ponekod padlo več kot 100mm dežja, jutri se pričakuje največ padavin ponovno v zahodni in južni Sloveniji.
V petek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, občasno bo še rahlo deževalo, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C, na Primorskem do 18 °C.
V petek se bo vremensko dogajanje umirilo, že v soboto pa se nam bo ob približevanju višinske doline s hladnejšim zrakom znova zapihal jugozahodni veter. V Sredozemlju bo v nedeljo nastalo plitvo ciklonsko jedro, locirano nad Jadranom, čigar polje nizkega tlaka se bo občasno razširjalo proti severu in vzhodu ter s tem vplivalo na vremensko situacijo predvsem nad južno, deloma osrednjo in vzhodno Slovenijo.
V soboto deloma sončno z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, čez dan bo zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 12 °C in 17 °C.
V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno in hladneje, popoldne in zvečer bo občasno rahlo deževalo, najvišje temperature bodo med 6 °C in 11 °C, na Primorskem do 16 °C.
V ponedeljek in torek bo v srednjih plasteh atmosfere nad območjem Alp prevladoval še relativno hladna zračna masa, kar bo omejevalo vertikalno temperaturno advekcijo in zadrževalo nižje vrednosti temperature v višinah. Smer višinskih vetrov se bo v tem obdobju obrnila na zahodno do severozahodno smer. Ta sprememba smeri vetra v višinah bo hkrati zmanjšala neposreden vpliv sredozemskega ciklona in omogočila postopno prevlado bolj anticiklonskih razmer s trendom proti manj dinamičnim in bolj suhim pogojem. Počitniški teden bo izgleda vremensko precej miren. Sredi tedna lahko pričakujemo razširitev območja visokega zračnega pritiska nad naše kraje, kar bo prineslo več sonca. Vpliv visokega tlaka bo tudi spodbujal stabilizacijo nižjih plasti, zato se bo povečala verjetnost jutranje in zgodnje dopoldanske megle oziroma nizke oblačnosti v nižinah in kotlinah, kjer bo radiacijsko ohlajanje v nočnem času omogočilo hitro nastajanje temperaturne inverzije. V višinah pa bo k nam postopoma pritekal toplejši zrak, kar bo v srednjem roku dvignilo temperature nad dnevnimi povprečji, a brez posebej visokih vrednosti.
V ponedeljek bo deloma sončno, sprva na jugovzhodu še pretežno oblačno, na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja, ki bo čez dan oslabela, najvišje temperature bodo med 8 °C in 13 °C, na Primorskem do 17 °C.

V naslednjem tednu se bo od sredine tedna naprej nad nas razširilo območje visokega zračnega pritiska s toplejšim zrakom v višinah
Premik aktivnosti MJO proti vzhodu skupaj s pozitivnim SOI in krepitvijo La Niñe ima več posrednih posledic za evropsko vreme, predvsem prek modulacije globalnih valov Rossbyevega toka in spreminjanja položaja ter moči zahodnega vetrovnega pasu.
Specifično za zahodno in severozahodno Evropo to pomeni v začetku novembra nekoliko večjo verjetnost za vlažnejše in nestanovitnejše razmere z močnejšimi atlantskimi cikloni, ki prinašajo povečane količine padavin in okrepljene jugozahodne vetrove. Za nas to verjetno pomeni še naprej dinamično vreme, četudi zaenkrat tako ne kaže. V stratosferi imam pomemben dogodek segrevanja na višini 10mb nad kanadskim sektorjem, kar seveda ne bo takojšnjega vpliva na troposfero, lahko pa se pojavi v nadaljevanju novembra.