Retrogradni ciklon prinaša nestanovitno vreme z večjo količino padavin

18. oktobra, 2025

Polarni vrtinec nad severno hemisfero se prebuja

Smo že v drugi polovici meteorološke jeseni, še dober mesec je ostalo do zime. Tudi letos bomo pogosto pogledovali proti polarnemu vrtincu v stratosferi, ki nam bo krojil usodo letošnje zime. Najprej pa nekaj osnov, kaj sploh je polarni vrtinec. Naša atmosfera, kot vemo, je sestavljena iz več slojev. Mi živimo v troposferi, ki sega tja do 8km višine in 14-16km nad Ekvatorjem. Višje je mnogo bolj debel sloj, ki se imenuje stratosfera. Debelina stratosfere je okoli 30km, zrak v njej pa je zrak precej suh. V stratosferi za razliko od troposfere, temperatura z nadmorsko višino raste tja do 50km.

Ta diagram prikazuje nekatere značilnosti stratosfere.

Po tej višini pa temperatura ponovno prične padati. V njej imamo ozonsko plast, ki nas ščiti pred škodljivim sončnim sevanjem, absorbira 97-99% le tega. V jesenskem času se severna hemisfera začne vedno močneje ohlajati sorazmerno z vedno manjšim vpadnim kotom sončne svetlobe. Pride trenutek, ko sončni žarki ne dosežejo več severne hemisfere, takrat govorimo o polarni noči. Nad območjem Arktike sonce en dan in eno noč ne vzide. Obdobje polarne noči se začne 11.novembra in traja do 30.januarja. Zaradi vedno večjega temperaturnega gradienta zaradi toplejšega zraka, ki je prisoten v južni hemisferi, se postopno začne graditi vedno debelejša plast z nizkim stratosferskim tlakom. Ko je polarni vrtinec najbolj razvit, je njegova dolžina okoli 30.000km, njegova širina okoli 10.000km in njegova debelina okoli 30km in sega čez večji del severne hemisfere.

Primer stabilnega(levo) in oslabljenega(desno) polarnega vrtinca

Na koncu zime vidimo obraten proces, moč polarnega vrtinca je vedno manjša, ker sonce ponovno začne dosegati severno hemisfero oz. se zmanjšuje temperaturni in gradient zračnega tlaka med severno in južno hemisfero. Ko polarni vrtinec začne slabeti, oz. se segrevati najprej vidimo po dolžini troposferskih valov v smeri vzhod-zahod. Teh valov je šest, za nas pa sta najbolj pomembna 1(pacifik) in 2(atlantik). Proces, da segrevanje pride od stratosfere do naše troposfere, traja približno 2 do 3 tedne. Z drugimi besedami polarni zrak nad Arktiko se začne spuščati proti zmernim geografskim širinam. Koliko časa ostaja ujet nad nami oz. zmernimi geografskimi širinami je odvisno od same intenzivnosti procesa. Močnejše je segrevanje oz. je dogajanje tudi na valu 2 ali celo na 3 dalj časa je mrzel zrak nad Evropo ali ZDA. Vedno pa je potrebno tudi nekaj sreče, kam bo padel efekt običajno se to ne zgodi hkrati v ZDA ali Evropi. ZDA ima že v startu boljše pogoje, saj iznad Arktike do ZDA ni večjih morij, pri nas, če pride naravnost iz Arktike, prečka kar nekaj večjih morij in s tem se navlaži in postane toplejši.

Retrogradni ciklon prinaša nestanovitno vreme z večjo količino padavin

Od 24. septembra dalje opažamo izrazito odstopanje v sinoptičnem vzorcu nad Evropo. Po prehodu hladne fronte se je vzpostavil meridionalen (sever–jug) zonalni tok, kar je povzročilo pogostejše prodore polarnega in arktičnega zraka proti nižjim geografskim širinam. Ta sinoptična konfiguracija, katere možnost sem napovedal že 13. septembra, je povečala verjetnost dolgotrajnejših hladnih epizod in lokalnih ciklogenetskih sistemov, ki prinašajo padavine in hladnejši zrak. V začetku oktobra smo v visokogorju in sredogorju zabeležili sneženje in najhladnejše oktobrsko jutro po letu 1994. Celoten oktober je bil za številne regije hladnejši od dolgoletnega povprečja, kar je posledica kombinacije pogostejših prodorov polarnega zraka, zmanjšane advekcije toplih zračnih mas in spremenjene pozicije glavnih atmosferskih blokov

Redko videna jesenska situacija nad Evropo s totalno blokado zahodnega toka med 24.9 in 15.10

Temperaturni odklon nad Evropo

Prva oktobrska dekada kot sem omenil v enem izmed zapisov je bila hladnejša kar 3 stopinje v notranjosti Slovenije. Druga je sicer nekoliko toplejša, vendar zadnji dnevi so pričakovani spet hladnejši, ko se nam od severovzhoda bliža arktična dolina.

Dnevna najvišja in najnižja za Ljubljana Bežigrad v letošnjem oktobru

Kot je razvidno iz slike, je temperatura v oktobru le enkrat presegla 20 °C, kar nakazuje na enega najnižjih absolutnih oktobrskih maksimumov v tem tisočletju. Nižji absolutni maksimum smo zabeležili le v letih 2010, 2005 in 2002, kar poudarja izrazito hladno odstopanje tega meseca v primerjavi z dolgoletnim povprečjem in z dosedanjimi oktobri v začetku 21. stoletja.

V Ljubljani je zaenkrat temperatura le enkrat presegla 20 °C

Trenutno smo še v polju enakomernega zračnega pritiska, oslabljena vremenska fronta se skupaj s polarnim zrakom spušča preko zahodnega dela Rusije in delov vzhodne Evrope proti Balkanu. Padavine se pojavljajo zlasti nad baltiškimi državami, Poljsko in deli Madžarske.

Vremenska fronta prinaša padavine zlasti severovzhodneje od nas

Jutri bo sprva pretežno oblačno, dopoldne se bo večinoma zjasnilo, popoldne bo pa od severozahoda oblačnost naraščala, najvišje temperature bodo med 9 °C in 13 °C, na Primorskem do 17 °C.

Nas ta fronta ne bo dosegla, saj bo potovala vzhodneje, bo pa prinesla povečano oblačnost naslednjo noč in jutri dopoldne. Jutro bo Britansko otočje doseglo ciklonsko območje, ki se bo v naslednjih dneh začelo pomikati proti območju zahodnih Alp.

Animacija(klikni sliko) prodora ciklonskega območja proti zahodnim Alpam(vir weatherbell)

V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno, le na vzhodu deloma sončno, topleje bo. Popoldne bo na zahodu že rahlo deževalo, zapihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo, najvišje temperature bodo med 14 °C in 19 °C.

V ponedeljek bo zapihal jugozahodni veter, ki bo otoplil ozračje.

V ponedeljek bodo zlasti na jugovzhodu temperature lahko spet blizu 20 °C(vir imweather)

V torek bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo, glavnina padavin bo v zahodni Sloveniji, na severovzhodu bo dežja malo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo, najvišje temperature bodo med 14 °C in 19 °C.

V ponedeljek zvečer bo ponekod na zahodu že rahlo deževalo, v torek nas bo dosegel frontalni vpliv, padavine se bodo pojavljale po večjem delu države, še najmanj dežja bo na severovzhodu. To pa verjetno ne bo glavnina padavin, ki bo padla v naslednjem tednu. Tudi v nadaljevanju tedna bo nad Evropo prevladovalo polje zahodnih do jugozahodnih vetrov, kar bo omogočalo vzpostavitev zračne advekcije iz območja Atlantskega oceana. V sredo in četrtek pričakujemo občasne, v glavnem šibke padavine, osredotočene predvsem na zahodne dele države, kjer bo tudi več oblačnosti.

V sredo bo večinoma oblačno, občasno bo rahlo deževalo, ponekod bo pihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 15 °C in 20 °C.

Sredi tedna bo ciklonski sistem retrogradno zdrsnil nazaj nad severni del Atlantskega oceana, kjer se bo ob ugodnih dinamičnih pogojih okrepil svoje jedro. Po ojačitvi se bo znova premaknil proti vzhodu in proti koncu tedna pristopil k alpski regiji skupaj z izrazito hladno fronto; takrat pričakujemo glavnino padavin, z izrazito vertikalno dinamiko in povečano konvergenco v zračnem polju. Zaradi retrogradnega premika ciklona se bo nad Sredozemljem obenem okrepil subtropski anticiklon, meja med toplo zračno maso nad Sredozemljem in hladnejšo atlantsko zračno maso se bo izostrila. Posledično v drugi polovici naslednjega tedna pričakujemo večjo kumulativno količino padavin in ohladitev za frontalnim delom sistema bo možen prehod padavin v sneg v sredogorju in visokogorju.

V četrtek bo pretežno oblačno, predvsem na zahodu bo občasno rahlo deževalo, krepil se bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 14 °C in 19 °C, na vzhodu do 22 °C.