Slovenija v objemu jugozahodnih vetrov: Sredozemska vlaga prinaša obilne padavine
Morski led deluje kot ključni akter pri oblikovanju Zemljinega energetskega sistema in podnebja
Led igra izjemno pomembno vlogo na našem planetu, zlasti v Zemljinem energetskem sistemu. In seveda v vremenu. To je povezano s specifičnim obnašanjem ledu ali vode, ko zamrzne. Za razliko od večine snovi na Zemlji se voda obnaša drugače, ko gre za njeno gostoto. Najvišja je v tekoči obliki pri temperaturi približno 4 °C, ko je skoraj 1000 kg na kubični meter, medtem ko je gostota ledu okoli 917 kg nam3. Razmere so nekoliko drugačne za morsko vodo, njena gostota je na splošno višja (približno 1025 kg nam3, vendar je odvisna od slanosti vode). In ker je morska voda približno 10 odstotkov gostejša od ledu, je približno 90 odstotkov ledu ali ledenikov potopljenih pod vodo, medtem ko je le približno 10 odstotkov nad morsko gladino. Razlika v gostoti vode in ledu vodi tudi do dobro znanega dejstva, da voda zmrzne s površine in ne z dna – kar bi mimogrede imelo usodne posledice za vodno življenje, saj bi voda lahko postopoma zmrznila od dna do površine, kar bi zamrznilo tudi ribe in druge žive organizme. In pravzaprav tudi drsanje ne bi bilo mogoče – pritisk rezila drsalke zniža tališče, zato se led tik pod njim topi in maže, zdrsne. V nasprotnem primeru bi pritisk na led povečal tališče in ne bi prišlo do želenega mazanja, zato bi se drsalka drgnila ob led.
Ko temperatura na površini sladkovodnega rezervoarja (jezero, ribnik, jez) pade na 0 °C, ledišče vode, površina hitro zmrzne, ko se voda še bolj ohladi, globlje plasti z gostejšo vodo pa se ohladijo počasneje, zato traja veliko dlje, da celotno jezero zmrzne do dna – v večini primerov se zima konča pred njo. Vendar pa morska voda nima največje gostote pri 4 °C, vendar se gostota v njej povečuje z zmanjševanjem temperature. Zato je to, kar se dogaja v njem, drugačno. Za različno vedenje je potrebna določena količina soli, običajno je podana meja vsaj 24,7 delcev na tisoč delov vode (ppt). Večina morske vode ima slanost 32-35 ppt, le nekatera obrobna morja imajo slanost pod 24,7 ppt – na primer območja v bližini ustja večjih arktičnih rek (v Sibiriji) ali dela Baltskega morja. Upoštevajte, da se danes uporabljajo tudi praktične enote slanosti (PSU), vendar so skoraj enake ppt.
Ko se morska voda jeseni ohladi, se vertikalno konvektivno mešanje nadaljuje, skupaj s hladnejšo, gostejšo vodo, ki se potaplja navzdol in toplejšo vodo, ki prihaja iz globine, dokler voda ne doseže zmrzišča. Pomembno je poudariti, da slana morska voda zamrzne le pri temperaturi od -1,8 do -1,9 °C (navsezadnje se učinek soli na zniževanje zmrzišča vode ugodno uporablja tudi s škropljenjem soli in slanice po cestah in pločnikih). Vendar pa morska voda ni homogena z globino – gostota se spreminja med posameznimi plastmi ali celo smer in hitrost gibanja vode. Območje s hitrejšim povečanjem gostote med globinami okoli 300 in 1000 metrov se imenuje piknoklina. Izolira globlje vode, kar med drugim preprečuje prodiranje konvekcije s površine v globljo plast morja in s tem omejuje debelino zmrzovanja morske vode. In zahvaljujoč temu, pod plastjo plavajočega ledu, lahko morsko življenje deluje brez večjih sprememb tudi pozimi.
Kar zadeva sam proces zamrzovanja morske vode, se začne v mirnem, brezvalovnem območju, ko se na površini vode oblikuje tanka plast ledenih kristalov, sprva majhni diski in zvezde, ki plavajo vodoravno na površini morja, s premerom 2-3 milimetre. Ti naključno oblikovani koščki kristalov postopoma oblikujejo suspenzijo. Nastane poltekoča mešanica, ki spominja na olje ali mastni led, saj ta snov odseva malo svetlobe. Običajno se tehnično imenuje maščobni led ali frazil led. V mirnih morskih razmerah se kristali tega ledu postopoma združijo in tvorijo plast mladega ledu, imenovanega nilas – sprva prozoren, postopoma potemni. Nilas je razmeroma elastičen, zato se zlahka upogne z valovi in doseže debelino od 5 do 10 cm. Nato se molekule vode začnejo zamrzniti na dnu ledene plasti, kar poveča njeno masivnost. Posledično je ob koncu zimske sezone letni led, ki raste v debelini od 30 cm do 2 metra. Na Arktiki je v povprečju okoli 1,5 metra, na Antarktiki pa približno 0,5 do 1 meter. Je razmeroma gladek led in hkrati najpogostejša oblika ledu v polarnih morskih regijah. Če led preživi poletno sezono in se ne stopi, se postopoma stara in postane večletni.
In kaj se zgodi s soljo, raztopljeno v morski vodi? Čeprav molekule soli ne morejo neposredno vstopiti v kristalno strukturo ledu, nekaj soli ostane ujeto v majhnih tekočih žepih, imenovanih slanica. Zahvaljujoč visoki koncentraciji soli ostane tekoča tudi pri nizkih temperaturah. Sčasoma in ko se še bolj ohladi, se ta slanica z različnimi procesi »izloči« iz ledu in postopoma izpere v ocean. Včasih se nekaj soli v obliki cvetov obori na površini ledu.
Plast tankega, mastnega ledu, imenovanega frazil led
Satelitski posnetek, posnet ob obali Antarktike, prikazuje različne oblike morskega ledu – tanka vlakna nila, pa tudi letni in trajni led
Seveda so v razmerah Arktičnega oceana, pa tudi okoli Antarktike, plasti oblikovanega in nastajajočega ledu nenehno v gibanju, na katere vpliva sila vetra od zgoraj in morski tokovi od spodaj. Različne tlačne, divergentne in strižne napetosti nenehno spreminjajo morski led, ki lahko nato prevzamejo različne oblike, na primer nastanejo ledene gomile in zdrobljen led.
V okviru podnebnih sprememb je polarnemu morskemu ledu namenjena večja pozornost, ker pomembno vpliva na podnebje. Njegov obseg, pa tudi debelina, se kljub občasnim nihanjem že dolgo zmanjšuje. Na podlagi satelitskih podatkov, ki so na voljo od leta 1979, lahko ugotovimo, da je obseg ledu – natančneje območje, kjer je koncentracija morskega ledu vsaj 15% – od leta 1980 vsako desetletje nižji. Danes dosega celo rekordno nizko raven – najbolj je ni v Barentsovem morju, severno od evropske obale.
Trenutna debelina arktičnega morskega ledu
Trenutna velikost arktičnega morskega ledu je na najnižji ravni
Povezava med mokro pomladjo (marec–april) in mokrim poletjem: zgodovinska korelacija in sodobni trendi
Čez nekaj dni bo za nami že polovica meteorološke pomladi neverjetno, kako hitro čas beži. Čas je za prvo reanalizo. V zadnjih 15 letih (2010–2025) so padavinski vzorci v Ljubljani doživeli opazne spremembe, zlasti v pomladnih mesecih marec+april. Medtem ko so zgodovinski podatki (pred 2010) kazali na pogostejša obdobja vlažnih marcev in aprilov se je po letu 2010 pojavil izrazit upad tega trenda. V obdobju 2010–2025 je bil le en pomladanski par (marec–april) opredeljen kot nadpovprečno moker: leto 2018. To je v ostrem nasprotju z desetletjem 2000–2009, ko so bile vlažne pomladi pogostejše (npr. 2004, 2006, 2008, 2009).
V Ljubljani je zgodovinsko obstajala močna povezava med mokrimi pomladmi (marcem–aprilom) in mokrimi poletji, kar potrjujejo leta 2004, 2006, 2008, 2009 in 2018. V teh letih so vlažni pomladanski meseci pogosto spremljali dolgotrajni globalni klimatski vzorci, ki so vzdrževali visoko vlažnost tal tudi poleti. Leto 2018 je bilo zadnje, ko je ta vzorec deloval – moker marec in april staa prinesla tudi vlažno poletje. Po letu 2010 je ta korelacija močno oslabela zaradi podnebnih sprememb: segrevanje ozračja, nestabilni jet stream in pogostejši ekstremi (suše, vročinski valovi) so prekinili tradicionalne odnose med sezonami. Leta 2003 in 2022 sta pokazali, da lahko izjemno suhi pomladi prinesejo rekordno vroča poletja (suša pospeši segrevanje tal, kar okrepijo vročinske valove).
Karta prikazuje anomalije padavin nad Evropo v poletnih mesecih (junij-avgust) za leta 2004, 2006, 2008, 2009 in 2018. Barve na zemljevidu ponazarjajo odstopanja v količini padavin v primerjavi s povprečjem za obdobje 1991–2020. Rdeče odtenke označujejo manjše količine padavin od povprečja, medtem ko vijolične označujejo večje količine.
Slovenija v objemu jugozahodnih vetrov: Sredozemska vlaga prinaša obilne padavine
V prihodnjih dnevih bomo priča zanimivem meteorološkemu dogajanju, ko bo nad območjem Slovenije ter širše regije potekal proces oslabitve območja visokega zračnega pritiska, ki je bila do sedaj značilna značilnost naše sinoptične slike. To območje visokega zračnega pritiska, ki se je zadrževalo nad Slovenijo skoraj polovico meseca, je do sedaj prispeval k bolj stabilnim vremenskim razmeram, skozi katere smo imeli suho in pretežno stabilno vreme in razmeroma hladno vreme(povprečna temperatura je bila nižja kot običajno). Ob predpostavki tega procesa oslabitve, bomo prišli do pomembnih sprememb v vremenskih vzorcih.
Po pregledu izračunov meteoroloških modelov in najnovejših podatkov lahko razberemo, da bo ta sprememba privedla do prerazporeditve vetrovnih tokov, ki se bodo obrnili in začeli pihati iz jugozahodne smeri. Ta premik je pomemben, saj jugozahodni vetrovi pogosto prinašajo tople in vlažne zračne mase s Sredozemlja.
Jutri se bo že zjutraj od zahoda hitro pooblačilo, čez dan bo prevladovalo pretežno oblačno vreme, v zahodni in osrednji Sloveniji bo ponekod občasno rahlo deževalo, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 15 °C in 21 °C.
Barve označujejo višinske anomalije, pri čemer rdeča in oranžna predstavljata višje vrednosti od povprečja, modra in zelena pa nižje vrednosti. Puščice prikazujejo smer gibanja zraka.(vir weatherbell)
V ponedeljek bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, na severovzhodu bo večinoma suho. Dež se bo proti večeru in v noči na torek razširil tudi nad vzhodno Slovenijo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo, najvišje temperature bodo med 14 °C in 18 °C, na severovzhodu do 20 °C.
Zrak, ki bo iz tega območja začel pritekati nad Slovenijo od jutri naprej, bo zato relativno topel in nosil bo večje količine vlage. Ta priliv vlažnega zraka bo povzročil, da se bodo oblaki začeli zbirati in kondenzirati v padavinske sisteme, ki bodo zlasti vplivali na zahodni in osrednji del Slovenije. Zaradi orografskih značilnosti, kot so hribovja in gore v teh predelih, bodo padavine tam večinoma bolj intenzivne. Ko se topli in vlažni zrak dvigne nad hladnejše površine severne Slovenije, bo posledično kondenzacija pospešena, kar bo privedlo do večjega obsega padavin. Po drugi strani, v vzhodnih delih Slovenije, kjer je teren nekoliko drugačen, bo obseg padavin manj izrazit, saj bo vpliv vlažne zračne mase tam manjši.
V torek bo sprva oblačno in deževno, čez dan in popoldne bodo padavine večinoma ponehale, ponekod na vzhodu se bo oblačnost trgala, najvišje temperature bodo med 14 °C in 20 °C.
Napovedi meteoroloških modelov za obdobje naslednjega tedna kažejo razporeditev padavin, kjer bodo najbolj intenzivne v ponedeljek in v noči na torek. Sreda bo verjetno najbolj stabilen dan. Toda to še ni konec te kompleksne vremenske situacije; pogledi modelov kažejo tudi na novo fazo vremenskih motenj proti koncu tedna, natančneje v četrtek in deloma petek. Takrat pričakujemo razvoj sekundarnega ciklona nad severnim delom Sredozemlja. Ta ciklon bo generiral dodatni frontni sistem, ki bo v Slovenijo prinesel dodatno pošiljko obsežnih padavin zlasti nad zahodnim delom Slovenije.
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, največ sonca bo na severovzhodu, lahko nastane kakšna ploha, pihal bo južni do jugovzhodni veter, ob morju jugo, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C, na severovzhodu blizu 25 °C.
Nastanek sekundarnega ciklona v noči na četrtek
V četrtek bo pretežno oblačno, padavine se bodo na zahodu okrepile in se dopoldne in čez dan razširile nad vso Slovenijo, pihal bo južni veter, ob morju jugo, najvišje temperature bodo med 14 °C in 19 °C, na severovzhodu do 24 °C.
Do sobote pričakujemo večjo količino padavin, od 20 na severovzhodu do 250mm v hribovitem svetu zahodne Slovenije, kar bi v trenutnih razmerah marsikje vzbudilo skrb zaradi možnosti poplav ali drugih vremenskih nevšečnosti. Vendar pa glede na to, da sta bila zadnja dva tedna suha, bomo tokrat verjetno obvarovani pred večjimi težavami. Sušno obdobje v aprilu je omogočilo, da so se tla rahlo posušila in pripravila na večjo količino vode, ki nas čaka.
Kljub temu ne smemo pozabiti, da je bil marec izjemno namočen, kar je povzročilo, da so tla v preteklem mesecu pogosto dosegala nasičenost. Ta pretekla mokrota je v nekaterih bolj zaprtih območjih morda še vedno prisotna.
Velika količina dežja v marcu je prav tako napolnila naravne vodne zaloge, medtem ko so se kanalizacijski in odtočni sistemi ustrezno stabilizirali. Aprilski suhi dnevi so omogočili potreben predah, da se sistemi zopet pripravijo na intenzivnejše deževje. Z dobrim stanjem pretočnosti rečnih strug in ustrezno sposobnostjo vpijanja vode v tleh, lahko z večjim optimizmom pričakujemo te padavine, saj večjih vremenskih nevšečnosti verjetno ne bo.
Predvidena količina padavin po evropskem modelu do sobote(vir imweather)
Za velikonočne praznike več sončnega vremena in suho vreme?
Sobota in nedelja bi po trenutnih napovedih morali biti večinoma sončna in topla, kar je idealna novica za vse, ki načrtujejo aktivnosti na prostem med velikonočnimi prazniki. Kljub temu je pomembno poudariti, da je april znan po svojem spremenljivem vremenu, kar pomeni, da so spremembe vedno možne.
Posebno pozornost je smiselno nameniti razvoju vremena, saj se proti zahodnemu Sredozemlju ravno v času velikonočnega vikenda približuje nov ciklon. Vendarle po skupinskem izračunu evropskega vremenskega modela trenutne prognoze kažejo, da bo vreme večinoma ugodno vsaj do konca velikonočnih praznikov. Možnost za padavine se ponovno poveča šele z vstopom v nov teden, natančneje v torek, 22. aprila.
Možnost za padavine se po velikonočnih praznikih spet poveča
