V naslednjem tednu vendarle nekaj padavin ob šibki vremenski cirkulaciji?

Sedanje podnebne spremembe, povezane s povečanjem ravni ogljikovega dioksida v ozračju, imajo številne, včasih ne povsem očitne posledice. Eden od njih se nanaša na količino zelenja na našem planetu. Kljub nenehni sečnji in požigu tropskih gozdov ter vse pogostejšim požarom se je obseg zelene vegetacije na Zemlji v zadnjih 40 letih precej povečal. Globalno “ozelenjevanje” ne velja samo za kopno, ampak tudi za oceane. Z drugimi besedami, z malo pretiravanja lahko rečemo, da naša Zemlja postaja vse bolj zelen kot modri planet.

Trend razvoja količine zelenja, izražen s parametrom količine listnega zelenja (v cm na kvadratni meter na desetletje). Podatki so bili pridobljeni iz instrumenta MODIS za obdobje 2000-2017. Območja z največjim povečanjem zelene barve, označena z rdečo barvo(vir nature)

Eden glavnih vzrokov za naraščajoč delež zelenih površin je naraščajoča količina ogljikovega dioksida, ki spodbuja fotosintezo in rast rastlin. Spomnimo se, da se je v zadnjih 150 letih količina CO2 v ozračju povečala za približno 50 odstotkov. Drug dejavnik je povečanje površine, ki se uporablja za rastlinsko pridelavo v kmetijstvu, ki je prekrita z vegetacijo. Prej neizkoriščene in pogosto premalo zelene površine se preoblikujejo v zelene kmetije – to verjetno velja za Indijo. V manjši meri sajenje dreves prispeva tudi zunaj tropskih območij. Kitajska je v zadnjem desetletju množično pogozdila območja, ki so nagnjena k izsuševanju.

Splošna predpostavka je, da lahko bolj “listnat” planet pomaga ublažiti podnebne spremembe. Oceani in kopno, vključno z gozdovi, absorbirajo več kot polovico CO2, ki ga človeštvo oddaja v ozračje. Ta ponor ogljika nato zmanjša stopnjo globalnega segrevanja. Kar zadeva oceane, so razmere bolj zapletene – po eni strani je povečanje zelenja lahko povezano z naraščajočo količino fitoplanktona, ki absorbira CO2, po drugi strani pa ga lahko povzroči tudi pogostejši pojav vrst fitoplanktona, ki proizvajajo zeleni pigment, vendar to ne bo privedlo do zmanjšanja CO2.

Po eni strani ni mogoče dobro razlikovati od satelitov, na primer deževnega gozda iz nasadov kave izgledajo podobno. Vendar pa se v smislu okolja in pogojev za živali ali sposobnosti zadrževanja vode dramatično razlikujejo. Tudi povečanje zelenja zaradi pogozdovanja morda ni tako pozitivno – na Kitajskem in v Indiji se pogosto uporabljata ena ali dve vrsti, kar biotski raznovrstnosti ne pomaga veliko in zmanjšuje odpornost samih gozdov.

Povečanje zelenja, povezano s širitvijo kmetijstva, ima številne negativne posledice. Po eni strani je za gnojenje potrebnih več kemikalij, po drugi strani pa voda, ki na primer v Kaliforniji izčrpa reko Kolorado in je razlog za kasnejšo napetost zaradi njenega pomanjkanja. Seveda se CO2, ki ga pridelki absorbirajo med sezono, po žetvi sprosti nazaj v ozračje. Da ne omenjam, da je proizvodnja gnojil zelo energetsko intenzivna in ta električna energija še vedno temelji predvsem na fosilnih gorivih. Na koncu je pomembno poudariti, da čeprav CO2 vodi do hitrejše rasti pridelkov, imajo ti pridelki zaradi številnih zapletenih procesov na koncu manj prehransko pomembnih snovi, pa naj gre za beljakovine, kalcij ali magnezij. Kot je razvidno, povečanje površine Zemlje, prekrite z zelenjem, zagotovo ni le pozitivna stvar.

Količina vegetacijskega zelenja, izražena z uporabo normaliziranega diferencialnega vegetacijskega indeksa (pridobljenega iz satelitskih podatkov) v rastni sezoni: a) odklon za leto glede na povprečje 2000–2023, dolgoročni linearni trend, izražen v modri barvi, b) odklon v letu 2023 glede na povprečje 2000–2023 c) položaj leta 2023 v obdobju 2000–2023 (1. mesto pomeni, da je leto 2023 najbolj zeleno) d) odklon v letu 2023, primerjava s povprečjem 2020–2022

V tem kontekstu je zanimivo tudi vprašanje vpliva ekstremnih pojavov, ki jih lani v svetu ni manjkalo na obseg zelene vegetacije. Nedavno objavljena študija kaže, da je bilo predlansko povečanje zelenja tretje največje v tem stoletju (po letih 2020 in 2021). K temu so največ prispevali Evropa, severna Avstralija, afriška regija Sahel in deli srednjega zahoda ZDA. Po drugi strani pa je prišlo do znatnega zmanjšanja vegetacije, zlasti v požarni Kanadi, Mehiki, severozahodni Afriki in tudi v Rusiji. V teh regijah se seveda sposobnost absorpcije ogljika iz ozračja znatno zmanjša. V prihodnosti bo pomembno spremljati, kako se bo razvijalo razmerje med tema dvema vrstama površin.

Februar bo suh in normalno topel?

Pri sezonski napovedi evropskega modela januarja smo zapisali, da bodo negativne anomalije nad vzhodnim delom ZDA in nad Karskim morjem. Osrednji del Evrope in Sredozemlje pa bo večinoma pod visokim zračnim tlakom in da bo pri nas nadpovprečno namočen. Večino tega se je uresničilo, temperaturno odstopanje pa je bilo precej večje. Za februar imamo ravno nasprotno situacijo greben nad vzhodnim delom ZDA in izrazitega nad Karskim morjem. Nad nami manj anticiklonalnega vremena kot v januarju zaradi postavitve le-tega severneje. To prinaša nekoliko nižje temperature, padavine pa naj bi bilo precej manj od dolgoletnega povprečja 1991-2020. Torej, lansko ekstremno odstopanje naj se ne bi ponovilo.

Zemljevid prikazuje višino 500mb (v dekametrih) in anomalijo (v metrih) za februar 2025.(vir weatherbell)

Karta prikazuje anomalije temperature na dveh metrih (v stopinjah Celzija) za Evropo, v februarju 2025.

Karta padavinskih anomalij (v milimetrih) za Evropo in okoliške regije.

Šibka sinoptična situacija prinaša vremenski kaos

Vremenska napoved nad 5 dni še dolgo ne bo zanesljiva, če sploh kdaj. Sploh ob teh pogojih, ki vladajo trenutno. Če imamo oslabljen polarni vrtinec, je interakcija s troposfero še precej težja. Nad Severno Evropo imamo močan greben, nad območjem Alp pa dokaj neizrazite vetrove.

Sinoptična situacija jutri popoldne s številnimi višinski jedri hladnega zraka, ki povzročajo močne preglavice modelskim izračunom

To je pogojeno s šibko sinoptično cirkulacijo, ki je precej zahtevna zaradi majhnih časovnih in prostorskih skal(vremenski pojavi se lahko razvijejo v kratkem času na majhnem območju), zaradi omejitev podatkov(taki pojavi zahtevajo gostejšo mrežo opazovanj), zaradi modelnih omejitev. Numerični modeli imajo omejeno ločljivost. Manjših vremenskih sistemov ne morejo vedno ustrezno simulirati. Poleg tega se napake v začetnih pogojih s časom povečujejo zaradi kaotične narave atmosfere. To pomeni, da že majhne netočnosti lahko vodijo do velikih odstopanj v napovedih po nekaj dneh. In pod anticikloni precej pogosto nastajajo višinska jedra hladnega zraka. Višinsko jedro je območje hladnega zraka v zgornjih plasteh atmosfere, ki je obdano s toplejšim zrakom. Ta jedra so kot nekakšni hladni mehurčki, ki se premikajo skozi atmosfero. Zaradi svoje narave povzročajo nestabilnost v zračnih masah, kar lahko vodi do razvoja oblakov in padavin. Predstavljajte si atmosfero kot velikansko jezero. Višinska jedra so kot hladni tokovi v tem jezeru. Ko se hladni tok sreča s toplejšo vodo, povzroči valovanje in mešanje. Podobno višinsko jedro, ko se premika skozi toplejši zrak, povzroči mešanje zračnih mas, kar lahko privede do nastanka oblakov in padavin. Uporaba umetne inteligence in strojnega učenja obeta dodatne izboljšave. Vendar pa bo zaradi inherentne kompleksnosti atmosferskega sistema popolnoma zanesljiva dolgoročna napoved verjetno še dolgo izziv.

V naslednjem tednu vendarle nekaj padavin?

Z nastankom višinskega jedra hladnega zraka nad zahodno polovico Evropo so v višinah zapihali južni vetrovi, ki iz Sredozemlja prinašajo nestabilnost. Padavinski pas, ki je nastal nad osrednjim delom Italije, se bo pomikal proti severu in zvečer ter v noči na ponedeljek dosegel zahodno polovico Slovenije.

V zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji bo v tem poslabšanju padlo med 0 in 20mm padavin(vir imweather)

Jutri bo pretežno oblačno, največ sončnega vremena bo v vzhodni Sloveniji. Ponekod na zahodu bo zlasti dopoldne nekaj dežja, najvišje temperature bodo med 4 °C in 8 °C, na Primorskem do 14 °C.

Pri tem bodo nastajale manjše krajevne padavine oz. rosenje ker se bo ničta izoterma dvignila na okoli 1500m, zjutraj na Notranjskem in Kočevskem ni povsem izključen pojav poledice.

V naslednjem tednu bi lahko na nas vplivala nekoliko večja med temi manjšimi vremenskimi motnjami, ki bo nad nami valovila v torek in sredo.

V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo nastajale manjše krajevne padavine, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 12 °C.

Če bo le višinsko jedro hladnega zraka dovolj blizu in bo imelo vpliv na vreme pri nas. V nasprotnem primeru smo lahko povsem suhi. Če bodo padavine, je velika verjetnost, da dobimo nekaj snega tudi po nižinah. Nemški ICON ga ima v sredo zvečer tja do 10cm, na Notranjskem tudi okoli 15cm.

V torek bo pretežno oblačno, občasno se bodo pojavljale manjše krajevne padavine, na Primorskem bo popoldne zapihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 12 °C.

Snežna odeja po iconu v sredo zvečer

V sredo bo pretežno oblačno, občasno se bodo pojavljale manjše krajevne padavine, na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 12 °C.

V četrtek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo in večinoma suho, najvišje temperature bodo med 6 °C in 10 °C, na Primorskem do 14 °C.

V petek bi lahko na nas vplivala nova višinska motnja, ki bi lahko prinesla novo pošiljko padavin.

Na koncu si poglejmo še, kakšen je trend vremena med 16. in 23.februarjem, v samem zaključku meteorološke zime.

Pogled na divergenco vetra in potencial hitrosti na 200mb, ki kaže povečano konvekcijo nad Pacifikom in sušne razmere v zahodnem delu Indijskega oceana, kaže na MJO fazo 7 oz. 8.

Puščice predstavljajo smer in relativno moč vetra na ravni 200 mb v atmosferi (zgornja troposfera).

Ob negativnem NAO zaradi oslabitve polarnega vrtinca, to prinaša vdor polarne zračne mase iz severovzhoda, kar je na sliki lepo videti. Hkrati pa nam krepitev doline nad severnim delom Atlantika daje greben iznad Afrike, ki bo verjetno okoli 20.februarja vplival na Sredozemlje. Predvsem se to dogaja zaradi povečanega zonalnega toka ob ponovni krepitvi polarnega vrtinca. Verjetno bo to za nas sprva bolj spremenljivo, v drugi polovici tega obdobja pa toplejše vreme z vplivom afriškega grebena?

Območje nizkega zračnega pritiska nad severnim delom Atlantika in zahodno Rusijo med 16.2 in 23.2, vpliv Afričana bo na vreme pri nas v drugi polovici tega obdobja verjetno povečan.