ESSL: Poročilo o toči v letu 2023

23. januarja, 2024

Leto 2023 je bilo leto, kjer smo v poletnih mesecih v določenem obdobju praktično vsak dan spremljali rdeča opozorila s strani agencije za okolje. Od hudih neurij z orkanskim vetrom, do toče velikanke ter najhujše ujme v zgodovini Slovenije – poplav. Poleg temperaturnih rekordov je bilo lani podrtih tudi nekaj rekordov v velikosti in teži posameznih primerkov.

Vir: ESSL

Rekordi niso bili preseženi le po številu dogodkov s točo, temveč tudi po največjih primerkih toče. Največji evropski (fotografiran) rekord s točo je bil v pičlih 5 dneh podrt dvakrat (v Italiji). 19. julija je bila zabeležena 16 cm velika toča, nato pa je 24. julija padla 19 cm toča (glej novico ESSL). V obeh primerih je bila velikost toče ocenjena z uporabo referenčnih objektov, postavljenih v bližini zrn . Najtežji primerek toče je bil zabeležen 24. julija s 484 g. Zrno toče je imelo premer 13 cm, zato so največja zrna toče, opažena 19. ali 24. julija, verjetno tehtala precej več. Orjaška toča je padala tudi v drugih državah: Slovenija (največja toča je dosegla 13,8 cm), Bolgarija (13 cm), Hrvaška (13 cm), Francija (11 cm), Španija (11 cm), Bosna (11 cm), Nemčija ( 10 cm) in Rusija (10 cm).

Velikanska toča je imela velik vpliv na posledice v gospodarstvu in v socialnem življenju. Toča je poškodovala najmanj 328 ljudi, realna številka pa je verjetno veliko višja, saj so lažje poškodbe zaradi toče medijsko premalo pokrite. O večini poškodovanih (242) poročajo iz Italije. Toča je povzročila tudi ogromno gospodarsko škodo. Poročilo München-RE navaja, da italijanska neurja s točo stanejo milijarde eur, poročilo Gallagher-RE pa navaja številko na 3 milijarde eur, pri čemer je skupna škoda zaradi konvektivnih neviht v Evropi približno 11 milijard eur.

Nekaj fotografij lanskih neurij: