Vse kaže, da bo letošnji januar eden najhladnejših mesecev v zadnjih 30, ponekod tudi v zadnjih 50 letih. Temperature okrog -10 °C so ta mesec nekaj povsem običajnega. Pogosto lokalno padejo tudi pod -15 °C. Občasno so temperature ponekod padle tudi pod -20 °C. Dnevne temperature se večinoma gibljejo pod lediščem. Tudi povprečne mesečne temperature se marsikje gibljejo globoko pod lediščem, kar je res izjemno glede na to, da smo v obdobju globalnega segrevanja. K mrazu tokrat prispeva tudi kompaktna snežna odeja, ki smo je deležni v večjem delu države. Zaledenele so številne reke in predvsem jezera. Po dolgem času so nekatera jezera primerna tudi za ljubitelje drsanja. Minilo je že 11 dni od obilnejšega sneženja, zbit sneg pa se zaradi nizkih temperatur še vedno zadržuje na nekaterih cestah, pločnikih in predvsem parkiriščih. Vendar vse kaže, da bo zima naslednji teden le popustila …
Vse kaže, da bo zimske pravljice ob koncu meseca počasi konec. Vremenska slika nad Evropo se bo občutno spremenila. Nad severozahodno Evropo bo nastalo obsežno ciklonsko območje, ki bo glavni krivec, da bo od jugozahoda nad večji del Evrope začel pritekati bolj vlažen in toplejši zrak. Zapihali bodo jugozahodni vetrovi, temperature se bodo občutno dvignile. V večjem delu Evrope bo snežna odeja pričela kopneti.
Čaka nas torej prva letošnja odjuga. V začetku februarja se bo povečala možnost padavin, ki bodo najverjetneje večinoma v dežju. Več padavin ob takih situacijah pade na zahodu države, kjer lahko ob pravilni postavitvi zračnih mas pride do več-dnevnega deževja, medtem ko na vzhodu Slovenije še sije sonce. Temperature se bodo postopno dvignile. Najprej se bo občutno ogrelo v višinah, kasneje bo prepihalo in ogrelo tudi nižine in kotline. Topli jugozahodni vetrovi (“snegožer”) običajno najprej zapihajo na območju severovzhodne Slovenije (Podravje, Prekmurje, Celjska kotlina), nato na Dolenjskem ter Primorskem, postopno pa veter prepiha tudi ostale dele države.
Zaradi močno pomrznjenih tal bo lahko prihajalo do hudih poledic, kasneje ponekod lokalno tudi do erozije tal.
Za podrobnosti je še prehitro, kajti veliko bo odvisno od natančne postavitve ciklonskega območja nad severozahodno Evropo ter od bližine hladne zračne mase nad skrajnim vzhodom Evrope. Več bo znanega ob koncu tega tedna.
Napoved je na podlagi meteoroloških izračunov GFS in ECMWF sestavil Aleš Rozman, Neurje.si