Slovenija je 10. 2. 1999 doživela snežni infarkt

Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120 cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114 cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106 cm, na Kredarici 95 cm, na Lisci 79 cm,v Škofji Loki 78 cm in v Dobličah pri Črnomlju 54 cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103 cm, v Gornjem Gradu za 69 cm, v Celju za 63 cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 cm in v Ljubljani za 47 cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 mm, v Otoku pri Cerknici 132 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 mm, v Šmarju-Sapu 118 mm, v Dobličah pri Črnomlju 113 mm in v Kranju 97 mm. (meteo.arso.gov.si)

Vir: ciklon.si

Vremenska situacija

V začetku februarja 1999 je nad severovzhodno Evropo nastalo globoko in obsežno ciklonsko območje, nad Alpe je z močnimi severnimi do SZ vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak. V Nemčiji, Avstriji in na Češkem so pihali orkanski severozahodni vetrovi, ki so povzročili veliko škodo. Na severni strani Alp je tudi močno snežilo, Finsko in severovzhod Evrope je zajel polarni mraz.V soboto 6.2. je naše kraje ob močnih SZ vetrovih hitro prešla hladna fronta, a večjih padavin ni povzročila. Nova hladna fronta se je že naslednji dan od severa bližala Alpam in nas prešla v noči na ponedeljek 8.2.1999, ko je nad severnim Jadranom nastal tudi sekundarni ciklon. V torek se je od severa Alpam bližal nov ciklon, ki se je v noči na sredo 10.2. pomaknil v severno Sredozemlje in se še poglobil. S sabo je z JZ vetrovi prinašal zelo vlažen zrak, v njegovem zaledju pa je od severa pritekal mrzel polarni zrak. Ciklon se je v sredo čez dan preko Jadrana pomikal proti JV. V naslednjih dneh je nad srednjo Evropo nastal anticiklon, nad Sredozemljem pa je še vztrajalo ciklonsko območje, ki je predvsem na Balkanu še povzročalo padavine. (Ciklon.si)

Postavitev zračnih mas nad Evropo 10. februarja 1999. Vir: wetterzentrale.de

ZIMA 1998/1999

Celotna zima 1998/1999 je bila zelo “dobra” v smislu snega in mraza. Sneg je zapadel že 21. novembra in vztrajal vse do 25. januarja. Nato je zaradi odjuge skopnel, vendar ne za dolgo. Že 9. februarja je po Sloveniji ponovno obilno snežilo. V večjem delu države je zapadlo od 40 do 80 cm novega snega, ponekod tudi krepko več. Ta sneg se je obdržal do 27. februarja. Vse skupaj je sneg v tej zimi ležal 85 dni.

10. 2. 1942: V Ljubljani kar 75 cm snega

Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan večinoma ponehalo, to ali naslednje jutro je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili kar 94 cm, v Kočevju 85 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 cm in v Ljubljani kar 75 cm snega.

Viri: Ciklon.si, ARSO, Vremensko društvo Zevs