Reportaža: Razvoj tornada nad Ilirsko Bistrico (Koseze)

2. avgusta, 2023

Tudi prvi avgustovski dan ni minil brez vremenskih ekstremov, kot smo jih bili vajeni v nevihtnemu mesecu juliju. Zaradi prehoda številnih front ter z njo povezanimi nevihtnimi sistemi smo v juliju “trepetali” pred rušilnim vetrom oz. nevihtnim pišem ter veliko točo, ki je uničevala praktično vse. Sedaj pa smo dočakali še to, kar smo opazovali nedaleč stran od naše meje (Italija) – tornado.

Razvoj dogodka:

Ob prehodu vremenske fronte so se v popoldanskih urah nevihte razširile nad večji del države, ob močnejših sunkih (50-80 km/h pvp.) pa je ponekod padala tudi toča. Pred prihodom hladne fronte so ponekod še veljali ugodni pogoji za nastanek močnejših neviht, ki pa niso bili tako izjemni, kot pred tedni. Okoli 20. ure je radarska slika nad okolico Ilirske Bistrice nakazovala razvoj nevihtne celice, ki pa ni imela izoblikovan kljukast odboj, ki po navadi velja za nevihte superceličnega značaja (sposobne razvit tornado).

Pogled na radarsko v trenutku razvoja nevihte. Nevihta se je razvila še pred prihodom fronte, zato so veljali še zmeraj ugodni pogoji za razvoj tornada. Radarska slika: ARSO

Sodeč po radarskem arhivu na ta dan (meteologix) je na skrajnem robu nevihte nad Ilirsko Bistrico moč zasledit vrtinčenje

V nižjih plasteh je bilo moč opazovati izjemno vetrovno striženje vzgornika, ki ga je posnel Grega Mahne. Iz severozahoda se nam je hitro približevala fronta (severozahodnik), ob danem trenutku pa je pihal topel jugozahodnik. V nižjih plasteh je posledično verjetno tudi zaradi orografije oz. reliefa prišlo do striženja JV vetra, kar je omogočilo razvoj močne nevihte s tornadom. Na timelapsu videa se vidi izrazito vrtinčenje glavne baze/vzgornika, ki je nato razvil lijakast oblak in nenazadnje tudi tornado.

Foto: Petra Mršnik

Foto: Miha Dimic

Foto: Urban Ujčič

Na srečo poročil o poškodovanih ni bilo, je pa bilo kar nekaj materialne škode – poškodovanih oz. odkritih kar 11 zgradb. Leteči delci med tornadom, ki je bil verjetno F1 so bili smrtno nevarni. Ocenjena hitrost vetra je na vr. postaji v Kosezah znašala 107 km/h, vseeno pa je v središču vrtinca verjetno veter dosegal 130-150 km/h. Opaziti je bilo tudi namreč majhne “podvrtince” pod glavno bazo, ki nakazujejo močan veter in lahko naredijo še več škode. Taki prizori so za naše kraje zelo redki, očitno pa se bomo morali navaditi tudi na take dogodke. Pri tornadih veliko nevarnost povzroča silovit veter, ki z lahkoto odnaša delce oz. predmete, ki so lahko smrtno nevarni. Trenutno je to letošnji drugi zabeležen tornado v Sloveniji, definitivno pa jih je bilo več, ki pa niso bili na evidentirani. Med samim prehodom zadnjih nevihtnih sistemov in pasov neviht je bilo moč opaziti veliko število lijakastih oblakov, ki so se lahko lokalno tudi dotaknili tal (za kratek čas.).