Podnebja zmerno toplega pasu
V zmerno toplem pasu Sonce ne pride v zenit ter je segrevanje zaradi tega nekoliko šibkejše. Pojavljajo se štirje letni časi, pa tudi razlike v trajanju dneva in noči.
Na izoblikovanje podnebij v zmerno toplem pasu zelo vpliva geografska širina, saj je podnebje s približevanjem poloma vedno hladnejše. Odločilen vpliv na podnebje v tem pasu imajo tudi morski tokovi, ki oblivajo obale, oddaljenost od morja ali gorske pregrade. Potujoči cikloni največ padavin prinašajo zahodnim delom kontinentov. Podnebni tipi so se tako izoblikovali v smeri zahod-vzhod.
Oceansko podnebje
Oceansko podnebje je značilno za zahodne dele kontinentov. Posebej izrazito je v zahodni Evropi, saj zaradi ravninskega površja sega daleč v notranjost in le počasi prehaja v celinsko podnebje. Temperaturna nihanja čez leto so zaradi vpliva ocena majhna. Poletja so sveža, zime pa relativno mile, temperature le redko padejo pod 0 stopinj C. To območje je večji del leta pod vplivom zahodnih vetrov s potujočimi cikloni, zato je tu značilna velika vremenska spremenljivost, stalna oblačnost in megla. Večina padavin pade v obliki pršenja in ne v obliki nalivov.
Celinsko vlažno podnebje
Celinsko vlažno podnebje je značilno za notranjost in vzhodne obale kontinentov v zmerno toplem pasu. Na južni polobli tega podnebja skoraj ni. Na jugu so podnebja še dokaj vroča, proti severu pa čedalje hladnejša. Večina padavin v tem podnebju pade poleti in je konvekcijskega nastanka, pogosto padejo v obliki nalivov. Pozimi so padavine v obliki snega.
Celinsko polsuho in suho podnebje
Celinsko polsuho in suho podnebje je značilno večinoma le za osrčja celin. Temperaturna nihanja so čez leto večja kot v subtropskem suhem in polsuhem podnebju. Za celinsko polsuho podnebje je značilna letna količina padavin med 250 in 500 mm, za celinsko suho pa pod 250 mm.
Zmerno hladno podnebje
Zmerno hladno podnebje zajema širok pas v severnem delu kontinentov, ki se na zahodnih delih Evrazije in Severne Amerike razprostira severno od 60. vzporednika, v vzhodnih pa že severno od 50. vzporednika. Na severu sega do julijske izoterme 10 stopinj C, kjer je polarna meja gozda. Poletja so kratka in relativno mila, zime pa izjemno mrzle. Temperature se pod ničlo zadržujejo kar 6 do 7 mesecev. Noben drug podnebni tip na svetu nima bolj skrajnih temperaturnih nihanj prek leta. Padavin je malo, višek le teh pa je poleti.
