Končal se je drugi jesenski mesec oktober. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 11,2 °C, kar je 0,3 °C pod dolgoletnim povprečjem 1991-2020. Velja za enega hladnejših oktobrov v zadnjem desetletju. Najtoplejši ostajajo 2023,2022, 2001, 1966 in 1923. Na Kredarici in v Celju je bil odklon podoben -0,5 °C in -0,3 °C. Nekoliko večji pa je bil na letališču Portorož -0,9 °C.
V glavnem je bilo več sonca kot običajno, v Ljubljani je sonce sijalo 129 ur, največji odklon je bil na letališču Portorož, kjer je sonce sijalo 195 ur. Manj sonca kot običajno smo imeli v Celju, kjer je sonce sijalo 131 ur, kar znaša 98% povprečja.

Največ sonca glede na povprečje je bilo v Portorožu, sonce je sijalo 20% nad dolgoletnim povprečjem, v Ljubljani 11% in na Kredarici 3% nad dolgoletnim povprečjem.
Že tretji mesec zapored opažamo največjo namočenost na zahodu Slovenije, na letališču Portorož je padlo 198mm padavin(septembra 163 in avgusta 155) kar je 80% več kot običajno. Drugod je bila namočenost pod povprečjem. V Ljubljani je padlo 83%, v Celju 78% in na Kredarici 82% padavin glede na 1991-2020.
V prvih dneh novembra imamo v primerjavi z začetkom oktobra precej drugačne vremenske razmere. Spomnimo na območju vzhodne Evrope in Balkana je takrat pronical bistveno hladnejši zrak, ki je povzročil sneženje tudi na nižjih nadmorskih višinah, je trenutno stanje precej drugačno.
Sedanja višja povprečna temperatura je predvsem posledica toplejših jutranjih ur, ki jih povzroča jugozahodni veter. Vendar ta toplejša faza ne bo trajala dolgo, saj nas bo naslednjo noč prešla vremenska fronta, ki bo ohladila ozračje.
V prihodnjem tednu lahko pričakujemo temperature, ki bodo bolj primerne za ta letni čas. Jutra bodo sveža in nekoliko hladnejša, medtem ko bodo dnevi razmeroma topli. To nakazuje na prehod v ustaljene vremenske razmere, značilne za začetek novembra.
Hladna fronta je dosegla območje zahodnih Alp, in bo s seboj prinesla izrazito spremembo v vremenskih razmerah. Trenutno pred njo prek jugozahodnih vetrov priteka precej topel in vlažen zrak, kar ustvarja pogoje za predfrontalne padavine in vremensko dinamiko.
V prihajajočih urah, zlasti proti večeru, pričakujemo krepitev padavin, ki se bodo postopoma razširile nad vso Slovenijo. Zlasti v južni Sloveniji, obstaja verjetnost za nastanek posameznih neviht zaradi povečane nestabilnosti in dinamike zračnih mas.
Poleg okrepljenih padavin bo prišlo do znižanja meje sneženja, ki se bo ob koncu padavin spustila na približno 1500 metrov nadmorske višine. To kaže na prisotnost hladnejšega zraka v višjih plasteh atmosfere. Skupna količina padavin po rapidu bo največja na območju Julijcev tja do 150mm, viden je tipičen kvarnerski dimnik, ki jih bo nosilo proti vzhodni polovici Slovenije.
Ob prehodu hladne fronte bo tudi veter igral pomembno vlogo pri vremenski dinamiki. Pričakujemo, da bo zapihal okrepljen veter severnih smeri. V višjih legah severne Slovenije, kjer je veter običajno močnejši zaradi orografskih značilnosti in izpostavljenosti odprtemu terenu, bodo sunki vetra lahko presegli hitrost 70 km/h.
Jutri zjutraj bo na zahodu že sončno, v osrednji in vzhodni Sloveniji sprva še oblačno, dopoldne se bo od zahoda povsod zjasnilo. Čez dan bo prevladovalo sončno vreme, šibka burja bo dopoldne oslabela, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C, na Primorskem do 18 °C.
Posebej zanimiv meteorološki fenomen pa je, da rapid model napoveduje podobno jakost sunkov vetra tudi za ljubljansko kotlino, kar je manj običajno glede na njeno običajno zaščiteno lego zaradi okoliških hribov in gorovij.
V ponedeljek se bo vremensko dogajanje umirjalo, čez dan bomo imeli tudi nekaj sončnih žarkov, nato pa nas v nadaljevanju tedna čaka pravo vremensko mrtvilo. Ob šibki vremenski cirkulaciji bodo jutra precej sveža. Lahko pričakujemo precej megle oz. nizke oblačnosti zjutraj, čez dan pa bo tudi nekaj sonca.
V torek bo pretežno jasno z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C, na Primorskem do 18 °C.
Greben z bistveno toplejšim zrakom v višinah bo potoval nekoliko zahodneje od nas in se začel krepiti sredi in v drugi polovici naslednjega tedna nad Baltikom oz. nad vzhodno polovico Evropo. S tem se bo odprla možnost atlantskim motnjam da prodrejo proti Sredozemlju. Hkrati pa bo začel od vzhoda pritekati hladnejši zrak.
V sredo bo pretežno jasno z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C, na Primorskem do 17 °C.
V četrtek bo pretežno jasno z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, najvišje temperature bodo med 10 °C in 14 °C, na Primorskem do 18 °C.
Kot vidite po animaciji bodo atlantske motnje potovale južneje in ne bi smele imeti večjega vpliva na vreme pri nas. Na skupinskem izračunu se sicer možnost za padavine nekoliko poveča, še najbolj pri evropskem izračunu.
V petek bo pretežno jasno z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, najvišje temperature bodo med 10 °C in 14 °C, na Primorskem do 17 °C.
Analiza trenutnih vremenskih modelov razkriva zanimive dinamike, ki bi lahko vplivale na vreme v sredini meseca. Predhodne napovedi, ki so že nakazale možnost povečanja padavin sredi novembra, kažejo povezavo s stratosferskim segrevanjem nad Kanado.
Najnovejši izračuni kažejo na počasnejši razvoj tega segrevanja, ki se pričakuje nad Aljasko, pri +360h. To lahko nakazuje zamik v sprva pričakovanem vplivu na troposfersko vreme, kar bi lahko spremenilo vzorce padavin.
Nadaljnje razpoložljivi podatki iz podaljšanega GEFS kontrolnega modela do 26. novembra kažejo na širjenje tega segrevanja proti Kanadi, obenem pa tudi na močno moten polarni vrtinec na višini 10 mb. Takšna motnja v polarni stratosferi lahko vpliva na polarne jetne tokove, kar bi lahko povzročilo spremembe v vremenskih vzorcih, vključno z možnostjo hladnejših prodorov ali povečanjem padavin.
Bomo videli kakšna bo interakcija s troposfero, zaenkrat pa je ta pogojen z grebenom v bližini Grenlandije in spusti AO in NAO v negativno stanje, kar je posledica že prvega segrevanja ki se bo v naslednjem tednu širilo proti kanadskem delu.