V zadnjih desetletjih Sredozemlje doživlja vse pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske dogodke, predvsem suše in vročinske valove. Te pojavi niso le posledica podnebnih sprememb, ampak tudi medsebojno povezani: suša spomladi in v začetku poletja pogosto napoveduje ekstremno vročino v najtoplejših mesecih. Analiza podatkov za obdobje 1980–2014 je pokazala, da regije, kjer je spomladi manj padavin in večje izhlapevanje (merjeno s sušnima indeksoma SPI in SPEI), pozneje poleti doživijo večje število vročih dni in noči. Ta povezava je še posebej izrazita na Iberskem polotoku, Balkanu, v severni Italiji in severni Afriki, kjer so korelacije med sušnimi kazalci in poznejšimi temperaturnimi ekstremi statistično značilne.

Višje negativne korelacije za proučevano območje (Corr) in za Iberski polotok (IP) in Balkan (BKS) med SPI in SPEI po 3-, 6- in 9 mesecih” (SPI9 in SPEI9) v maju, juniju in juliju ter vsota NHD v juliju in avgustu za obdobje 1980–2014. NHD pomeni število vročih dni, NHN pa število vročih noči
SPI9 (Standardizirani indeks padavin za 9 mesecev) izračunamo tako, da primerjamo skupno količino padavin v zadnjih 9 mesecih pred julijem na Balkanu z dolgoročnim povprečjem za isto obdobje (1980–2014). Če so padavine nižje od povprečja, dobimo negativno vrednost. Vrednost -0,78 pomeni, da je bilo padavin za 0,78 standardnih odklonov manj od povprečja, kar označuje zmerno sušo. To izhaja iz statistične obdelave podatkov, kjer se padavine prilagodijo porazdelitvi in standardizirajo. Primer: Če je bilo v 9 mesecih(od novembra prejšnjega leta do julija tekočega leta) na Balkanu 300 mm padavin, povprečje je 400 mm, standardni odklon pa 50 mm:SPI = (300 – 400) / 50 = -2,0 (huda suša).V študiji je vrednost -0,78 pomenila, da so bile padavine 0,78 standardnih odklonov pod povprečjem – to ustreza blagi suši.
Ključni mehanizem, ki povezuje sušo in vročino, je pomanjkanje vlage v tleh. Ko je zemlja suha, se več sončeve energije porabi za segrevanje zraka (senzibilni toplotni tok) namesto za izhlapevanje vode (latentni toplotni tok). To vodi k hitrejšemu naraščanju dnevnih temperatur. Poleg tega suša sproži pozitivno povratno zanko: visoke temperature pospešujejo izhlapevanje, kar dodatno poslabša pomanjkanje vlage. Študija je uporabila podatke o vlažnosti tal iz niza ERA-Interim/Land, ki potrjujejo, da območja z nizko vlažnostjo spomladi (maj–junij) kažejo do 50 % večjo verjetnost ekstremnih temperatur julija in avgusta.
Zanimivo je, da so povezave med sušo in dnevnimi temperaturnimi ekstremi močnejše kot z nočnimi. Razlog je v različnih procesih: dnevne temperature so bolj odvisne od trenutnega toplotnega toka iz tal, medtem ko nočne temperature vplivajo drugi dejavniki, kot je ohranjanje toplote v mešanem mejnem sloju atmosfere. Vendar tudi število vročih noči narašča, kar je posebej nevarno za zdravje ljudi, saj telo ne more dovolj ohladiti. Na Iberskem polotoku so na primer nočne temperature med vročinskimi valovi pogosto višje od 25 °C, kar ogroža ranljive skupine.
Analiza je pokazala, da dolgotrajnejše suše (merjene s 9-mesečnimi indeksi SPEI/SPI) vplivajo na poletne ekstreme še posebej na Balkanu, kjer zimski in spomladanski primanjkljaji padavin zmanjšajo zaloge vode v tleh. Nasprotno je na Iberskem polotoku pomembnejša kratkoročna suša (3–6 mesecev), kar kaže na različne ekološke in podnebne razmere med regijami. Primerjava indeksov SPI (ki upošteva samo padavine) in SPEI (ki vključuje tudi temperaturno odvisno evapotranspiracijo) je razkrila, da SPEI bolje zajame vpliv globalnega segrevanja na sušo, saj višje temperature pospešujejo izgubo vode.

Korelacija med NHD (levo) in NHN (desno) v juliju in avgustu ter anomalija vlage v tleh (0,30 m) v maju (zgornja plošča), juniju (srednja plošča) in juliju (spodnja plošča) za obdobje 1980–2014.

Pomembne korelacije v zaporednih mesecih (J-julij; JJ-julij in junij; JJM-julij, junij in maj) med NHD (levo) in NHN (desno) in (a) SPEI za 3- (zgornja plošča), 6- (srednja plošča) in 9-mesečni (spodnji panel) časovni okvir in (b) vlažnost tal.
Za razumevanje zgodovinskih vzorcev je pomembno omeniti, da so suše v Sredozemlju od sredine 20.stoletja(po letu 1950) vse hujše in pogostejše.1950. Leta 2003 je kombinacija dolgotrajne suše in vročinskega vala povzročila v Evropi več kot 70.000 smrti ter ogromno škode na kmetijstvu. Podobno je bilo leto 2012 na Balkanu izjemno sušno, kar je leta 2013 privedlo do rekordno visokih poletnih temperatur. Modeli napovedujejo, da se bo ta trend nadaljeval: do 2100 bi se lahko pogostost suš v Sredozemlju povečala za 50–100 %, kar bi posledično okrepilo tudi vročinske ekstreme.
Kljub napredku v napovedovanju vremena ostaja izziv natančno modelirati interakcije med sušo in temperaturo. Večina globalnih podnebnih modelov precenjuje vlogo atmosferskih vzorcev (npr. anticiklonov) in podcenjuje lokalne učinke vlažnosti tal. Nova generacija visokoločljivostnih regionalnih modelov (npr. ALADIN ali RegCM) omogoča boljšo simulacijo teh procesov. Študija tudi poudarja, da bi uporaba satelitskih podatkov o vlažnosti tal (npr. iz misije SMOS ali SMAP) lahko izboljšala zgodnje opozarjanje pred kombiniranimi ekstremi.
Za lokalne skupnosti so ti rezultati ključni za prilagajanje. Na primer, kmetje na Iberskem polotoku lahko z optimizacijo namakanja zmanjšajo ranljivost pridelkov, mestne oblasti pa naj razvijajo strategije za zmanjšanje toplotnih otokov. Poleg tega je nujno spremljati indekse, kot sta SPEI in SPI, ki omogočajo oceno tveganja že nekaj mesecev vnaprej. V prihodnosti bo pomembno integrirati te podatke v operativne sisteme za obvladovanje kriz, kar bo zahtevalo tesno sodelovanje med klimatologi, agronomi in civilno zaščito.
Kljub temu, da so tradicionalne klasifikacije suš, kot sta SPI in SPEI, še vedno prevladujoče in dobro uveljavljene, so se v zadnjih letih pojavile novejše in naprednejše metode za opredeljevanje suše. Te novejše metode vključujejo integracijo satelitskih podatkov, multivariatne indekse, dinamično prilagajanje pragov ter upoštevanje socio-ekonomskih dejavnikov.
Takšni novejši pristopi, kot sta Composite Drought Indicator (CDI) Evropskega observatorija suš in Standardized Soil Moisture Index (SSI), omogočajo bolj natančno in pravočasno zaznavanje sušnih razmer na lokalnem nivoju. To je ključno za hitrejše odzivanje in učinkovitejše upravljanje suš, zlasti v kontekstu podnebnih sprememb, ko se intenzivnost in pogostost suš povečujeta.
Uporaba teh naprednejših metod klasifikacije suš lahko bistveno izboljša sisteme zgodnjega opozarjanja, kar koristi številnim sektorjem, kot sta kmetijstvo in upravljanje vodnih virov. Obenem omogoča boljše razumevanje interakcij med sušo in ostalimi podnebnimi ekstremi, kar je ključno za zmanjševanje negativnih vplivov na družbo in okolje.
Na koncu lahko rečemo, da sinergija med sušo in vročino predstavlja enega največjih izzivov za Sredozemlje v obdobju podnebnih sprememb. Razumevanje teh procesov ne bo le omogočilo boljše napovedi, ampak tudi učinkovitejše ukrepanje za zaščito ekosistemov, kmetijstva in človeškega zdravja.
Od 9. marca poteka ključni proces v stratosferski dinamiki, ki spominja na znani final warming (FW) iz leta 2016, vendar z značilnostmi, ki odražajo letošnje posebnosti. Treba je vedeti, da je vsak tak dogodek zgodba zase, vsak tak dogodek je unikaten. Dogodek se je začel z intenzivnim vplivom Vala 1 (Wave 1), ki je vzpostavil asimetrično segrevanje v stratosferi, kar je privedlo do premika polarnega vrtinca proti severovzhodni Evraziji. Ta tako imenovani displacement je bil posledica povečane amplitude Vala 1, ki je destabiliziral vrtinec že v zgodnji fazi. Meritve na 10 hPa (približno 30 km nadmorske višine) so 9. marca pokazale, da so zonalni vetrovi na 60°N oslabeli in obrnili v vzhodno smer, kar je prvi indikator začetka stratosferskega final warminga. Kljub temu se ta sprememba še ni razširila v spodnjo stratosfero (50 hPa, okoli 20 km), kjer zahodni tok še vedno prevladuje.
Medtem ko je Val 1 oslabil zahodni tok v zgornji stratosferi (10 hPa) in obrnil vetrove v vzhodno smer že 9. marca bo za razcep odločilen manjši vpliv Vala 2 v spodnji stratosferi (50 hPa). Val 2 bo od jutri začel prodirati navzgor iz troposfere, kjer ga spodbujata ciklona nad severnim Atlantikom in Pacifikom. Ta val bo dodal toplotni in dinamični pritisk na že raztegnjen in oslabljen polarni vrtinec, kar bo od 25. marca povzročilo njegov razcep na dva dela.
Letos gre, podobno kot 2016, za zgodnji final warming, kjer obrat v vzhodno smer trajno konča zimski stratosferski cikel brez povratka zahodnih vetrov, kar je tipično za konec sezone. To loči leto 2025 od leta 2024, ko je aprila prišlo do prehodne okrepitve zahodnega toka po obdobju oslabitve.
ERA5 reanaliza za leto 2016 je pokazala, da imajo takšni dogodki daljše vplive na jet stream kot običajni final warmingi, zato je verjetno, da bo tudi letos vpliv na evropsko vreme trajal vsaj 3–4 tedne, zagotovo pa vsaj v prvi polovici aprila.
Te dni imamo sončno vreme, predvsem zaradi vpliva območje visokega zračnega pritiska, ki se je utrdilo nad Srednjo Evropo. Jutra so mrzla, predvsem zaradi radiacijskega ohlajanja. Današnje jutro je spet eno hladnejših jutr v koledarskem delu zime. V četrtek in petek se začne postopno spreminjati dinamika vremenskih razmer nad jugozahodno Evropo. Nad Portugalsko in Španijo se oblikuje novo ciklonsko območje, ki izvira iz temperaturnih razlik med hladnim atlantskim zrakom in toplim celinskim ozračjem nad Iberijskim polotokom. Ta nizkotlačni sistem bo v četrtek sprožil močno konvekcijo (naglo dviganje vlažnega zraka) ob zahodni obali Portugalske, kjer bo interakcja med hladnim oceanskim površjem in toplim celinskim zrakom povzročila oblačnost in padavine. V višjih plasteh atmosfere bo zahodni do jugozahodni tok pomagal premikati to ciklogenezo proti severovzhodu, kar bo vplivalo tudi na vremenske razmere bližje nam.
Jutri bo pretežno jasno, po mrzlem jutru bo čez dan zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 11 °C in 16 °C, na jugovzhodu blizu 20 °C.
V Sloveniji bo v četrtek zapihal jugozahodni veter, ki bo na vzhodu države (predvsem na skrajnem jugovzhodu, npr. v okolici Novo mesta ali Gorjancev) povzročil fenski učinek. Ta topel in suh veter, ki nastane, ko se zrak spušča po zavetrni strani gorovja, bo temperaturo dvignil na visoke vrednosti, lokalno lahko dosežejo okoli 20 °C. Na zahodu in severu države bodo temperature ostale nižje, saj tam fenskega učinka ne bo. V petek bo vremensko stanje še vedno razmeroma stabilno, vendar z večjo verjetnostjo za rahlo povečanje visoke oblačnosti v popoldanskem času proti zahodu.
V petek bo pretežno jasno, popoldne se bo na zahodu zmerno pooblačilo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C, na vzhodu do 18 °C.
Vikend (sobota in nedelja) bo prinesel prve znake sprememb. V soboto zjutraj bo nebo še pretežno jasno, toda od zahoda se bo počasi povečevala oblačnost, popoldne pa so možne krajevne padavine, predvsem v zahodni Sloveniji. V nedeljo se bo vpliv ciklonskega sistema okrepil, v zahodnih in osrednjih krajih bodo padavine pogostejše. Na vzhodu bo oblačnost manj izrazita, s sončnimi vmesnimi obdobji in brez padavin.
V soboto bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, na vzhodu še deloma sončno. Na zahodu bo popoldne občasno rahlo deževalo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C, na vzhodu do 18 °C.
V nedeljo bo pretežno oblačno, zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, na vzhodu bo padavin malo, občasno bodo tudi sončna obdobja. Pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 12 °C in 17 °C, na vzhodu do 20 °C.
V začetku naslednjega tedna bo prišlo do dodatnega poslabšanja vremenskih razmer. Razlog je nastajanje sekundarnega ciklona nad severnim Sredozemljem, ki se bo pomaknil nad Jadran. Ta sistem bo s seboj prinašal vlažne in nestabilne zračne mase, kar bo povzročilo intenzivnejše padavine v večjem delu Slovenije, še vedno pa bo glavnina na zahodu, kjer bo padla večja količina padavin.
V ponedeljek bo pretežno oblačno in še nekoliko topleje, občasno bodo nastajale krajevne padavine, ki bodo manj pogoste na vzhodu. Pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 13 °C in 19 °C.

Do naslednjega petka lahko pričakujemo večjo količino padavin povsod po državi, padlo bo med 30 pa tja do 250mm v gorskem svetu Julijskih Alp(vir imweather)
To so pa že vrednosti, ki bodo marsikje prinesle rekordno moker marec 2025 od začetka meritev. Daleč od sezonskih napovedih, ki so kazale razmeroma suh mesec.
In že bo tu april. Zaradi zgoraj napisanega lahko pričakujemo vpliv končnega segrevanja polarnega vrtinca vsaj do polovice aprila. To nam pokaže predvsem AO/NAO indeksa, ki bosta šla v negativne vrednosti, sicer ne do kakšnih rekordnih vrednosti.
Dovolj da bo prihajalo do hladnejših zračnih mas s severa Evrope proti Sredozemlju. Tedenski izračun evropskega modela, tako skupinskega kot kontrolnega izračuna je kar hladen.