Ledeni možje letos očitno ne bodo le na koledarju: prihaja izrazitejša majska ohladitev s padavinami

Po nekaj toplejših majskih dneh se vremenska slika nad Evropo v prihodnjem tednu precej spreminja. Ravno v času ledenih mož, ki godujejo med 12. in 14. majem, se bo nad srednjo Evropo in Alpe spustila občutno hladnejša zračna masa s severa oziroma severovzhoda. Letos se tako ljudsko izročilo vsaj po trenutnih izračunih kar dobro ujema z dogajanjem v ozračju. Ansambelski izračuni za Mursko Soboto, Ljubljano in Novo Gorico kažejo precej jasen padec temperature na višini okoli 1500 metrov. Najbolj izrazita ohladitev se nakazuje okoli 12. in 13. maja, ko se bodo temperature na tej višini marsikje spustile precej nižje kot v dneh pred tem. Pri posameznih izračunih se temperatura na 850 hPa približa ničli ali se ponekod spusti celo nekoliko pod njo, kar za sredino maja pomeni izrazitejši dotok hladnega zraka.

Najbolj izrazit padec se po trenutnih kartah kaže za osrednjo in severovzhodno Slovenijo, torej tudi za območje Ljubljane in Murske Sobote, nekoliko manj izrazito, a še vedno opazno, pa tudi za zahod države oziroma Novo Gorico. To pomeni, da se bo ohladitev poznala po večjem delu Slovenije, razlika pa bo predvsem v tem, koliko se bo hladnejši zrak ob prehodu vremenske motnje uspel spustiti do tal in kakšne bodo razmere v nočnem času (seveda ni govora o pozebi). Sinoptične karte lepo pokažejo razvoj dogajanja. V ponedeljek, 11. maja zvečer, bo Slovenija še na robu toplejšega zraka, medtem ko se bo severno od Alp že spuščala hladnejša zračna masa. Nad Sredozemljem bo še ostajal toplejši zrak, severno od nas pa se bo začel krepiti hladnejši dotok. V noči na torek oziroma v torek zjutraj bo hladnejši zrak že dosegel Alpe in širše območje srednje Evrope, s tem pa tudi naše kraje. Gre za precej klasičen scenarij majskega vdora hladnejšega zraka, ki pogosto sovpada prav z obdobjem ledenih mož.

Po 14. maju se po trenutnih izračunih temperature v višinah postopno nekoliko pobirajo, vendar ni videti hitrega prehoda v stabilno in toplo majsko vreme. Karta za 15. maj zvečer kaže, da bi nad srednjo Evropo in Alpami še vztrajala bolj sveža zračna masa. Slovenija bi se znašla nekje na meji med hladnejšim zrakom severno in zahodno od nas ter toplejšim zrakom nad Balkanom in Sredozemljem. To običajno pomeni nadaljevanje bolj spremenljivega vremena, z občasno več oblačnosti, krajevnimi padavinami ali plohami, odvisno od natančnega položaja višinskega jedra hladnega zraka in prizemnih vremenskih sistemov.

Tudi Zofka, ki goduje 15. maja in jo ljudsko izročilo pogosto povezuje z mokrim vremenom, bi lahko letos ostala v bolj svežem in nestanovitnem vremenskem obdobju. Za zdaj ne kaže na izrazito toplo in stabilno nadaljevanje, ampak bolj na podaljšano obdobje svežega, občasno spremenljivega vremena. Ne gre nujno za hud zimski vdor, gre pa za dovolj izrazito majsko ohladitev, da jo bomo v vremenskem dogajanju zagotovo občutili.

Kaj pa suša?

Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje padavin in suše. Karta skupnih padavin do 16. maja kaže, da bi prihajajoče padavine zajele večji del Slovenije, vendar razporeditev ne bo povsod enakomerna. Več padavin se nakazuje v pasu Alp, predalpskega sveta, dela zahodne in osrednje Slovenije, lokalno tudi proti severu države. Tam bi lahko tla dobila nekaj bolj konkretnega dežja. Manj padavin pa se nakazuje proti delu vzhodne in jugovzhodne Slovenije, kjer bi bile količine bolj skromne oziroma bolj odvisne od posameznih pasov padavin in krajevnih ploh.

To je pomembno predvsem zato, ker sušno stanje po Sloveniji ni posledica le nekaj suhih dni. Kot opozarja ARSO, so nedavne padavine tla izraziteje namočile le na Bovškem in delno na Obali, drugod pa suša še vztraja. Padavine so bile v preostalih delih Slovenije količinsko premajhne ali pa jih ponekod sploh ni bilo dovolj, da bi nadomestile vodnobilančni primanjkljaj, ki površinski sloj tal pesti že od sredine februarja. V prvi polovici februarja so pogoste padavine še redno namakale tla, od zadnje dekade februarja dalje pa so bile padavine po večjem delu Slovenije redke. Le izjemoma je na posamezen dan padlo več kot 10 milimetrov dežja, vmes pa so se pojavljala tudi daljša suha obdobja, ponekod dolga od 14 do 18 dni.

Zato en padavinski dogodek suše po Sloveniji ne more v celoti odpraviti. Prihajajoči dež bo sicer dobrodošel in bo marsikje vsaj začasno izboljšal stanje v zgornjem sloju tal. To bo koristilo travi, poljščinam, vrtovom in mladim rastlinam, predvsem tam, kjer bodo padavine bolj umirjene in bodo trajale več ur. Kjer pa bo dežja le malo ali bo padel v obliki kratkotrajnih ploh, bo učinek precej manjši. Takšne padavine lahko površino hitro navlažijo, a se zgornji sloj tal ob soncu, vetru in višjih temperaturah znova hitro osuši.

Skupna višina padavin do 16. maja

Najbolj vprašljivo ostaja stanje na vzhodu in severovzhodu države, če bo glavnina padavin znova ostala zahodneje oziroma severneje. Tam nekaj krajevnih ploh sušnega primanjkljaja ne bi bistveno zmanjšalo. Za pravo odpravo suše bi potrebovali več zaporednih padavinskih dogodkov, najbolje z zmernim in enakomernim dežjem, ki bi se lahko postopno vpijal v tla. Šele takšen vzorec bi lahko bolj občutno popravil vodno bilanco, ki je marsikje negativna že od konca februarja.

Vremensko dogajanje v prihodnjem tednu bo tako prineslo dve pomembni zgodbi. Prva je izrazitejša ohladitev ravno v času ledenih mož, zaradi katere bo treba spremljati predvsem jutranje temperature in morebitno nevarnost slane v mraziščih ter zatišnih legah. Druga pa so padavine, ki bodo za naravo zelo dobrodošle, vendar po trenutnih izračunih ne bodo povsod enakomerno razporejene in suše po Sloveniji najverjetneje še ne bodo v celoti odpravile.

Ledeni možje letos torej očitno ne bodo le zapis na koledarju. Prinesli bodo bolj sveže, občasno tudi mokro in spremenljivo vreme, ob katerem bo za vrtnarje, sadjarje in kmete ključnega pomena predvsem to, kako hladne bodo noči po prehodu vremenske motnje.