Zadnji vikend v juliju je postregel z pestrim vremenskim dogajanjem po celotni državi. Zaradi izrazite nestabilnosti pri nas in naši okolici, smo lahko pričakovali razvoj močnejših neviht, ki so se lokalno lahko razvila v močnejša neurja. V soboto nas je v jutranjih urah iz smeri zahoda presenetila prva močnejša supercelična nevihta, ki je nato preko severa proti severovzhodu v pasu neviht prepotovala celotno državo.
Linijo oz. pas neviht je spremljal močnejši nevihtni piš, ki je ponekod ruval drevesa, odkrival strehe, kakor tudi odnašal predmete. V okolici Škofje Loke in Laškega, je padala tudi debelejša toča.
Prizadete občine, po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje:
Cerkno, Kobarid, Slovenske Konjice, Železniki, Škofja Loka, Kranj, Kamnik, Ljubljana, Zagorje, Laško, Tolmin, Vitanje, Vojnik, Zreče, Lovrenc na Pohorju, Oplotnica, Rače – Fram, Slovenska Bistrica, Juršinci, Majšperk, Trbovlje in Lukovica.
Prognoza neviht Neurje.si, v kombinaciji z radarsko sliko ARSO. Prikaz intenzitete pojavov.Preko družbenih omrežjih smo prejeli ogromno fotografskega materiala, za kar se vam iskreno in najlepše zahvaljujemo. Nekaj izmed poslanih fotografij smo objavili v prispevku.
Toča v okolici Škofje Loke, Medvod in Laškega:
Posledice nevihte, ki je v okolici Slovenske Bistrice postregla s silovitim nevihtnim pišem. Veter je odnašal predmete, ruval drevesa ter odkrival strehe.
Fotografije nevihtnega pasu, z izrazitim shelf cloudom:
V nedeljo, je kljub odličnim pogojem razvoj močnejših suerpceličnih neviht verjetno zavirala zaporna plast. Vseeno pa so vse po državi čez celoten dan prožile nevihte in v obliki linij potovale v smeri JZ – SV. Na srečo krajevnih neurij ni bilo.
Vseeno pa je iz smeri morja, zahodno obalo Istre, območje Novigrada, Poreča in okolice zadela močna supercelična nevihta, ki je bila ob prihodu tudi zelo fotogenična. Omenjena nevihta je postregla celo s tornadom (!), ki se je na srečo razvil na neposeljenem delu. Po poročanju kolegov iz spletne strani Istramet, je šlo za jakost F1, po Fujitovi lestvici. Poročajo prav tako o škodi na nekaterih zgradbah.
Ob poročanju o tornadih v Evropi ali naši bližnji okolici se vedno pojavijo komentarji v smislu “tega včasih ni bilo”, “ali je to normalno”, “tornadi so samo v ZDA” itd. Pa vendar so tornadi v Evropi razmeroma pogost pojav, predvsem na ravninskih območjih. Spodnja grafika prikazuje lokacije zabeleženih tornadov v Evropi in okolici od leta 1950 do 2020 glede na Evropsko podatkovno bazo o ekstremnih vremenskih pojavih (ESWD).
Spomnimo, da so uničujoči tornadi možni tudi v Sloveniji – zadnji močnejši tornado (s stopnjo F3 po Fujitovi lestvici) je nastal na Notranjskem, 23. 8. 1986 (več: http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/1987/15_18.pdf). Od takrat tako močnega (dokazanega) tornada v Sloveniji ni bilo.
Od leta 2010 do 2020 se je na območju Evrope in okolice zgolj na kopnem pojavilo 3827 tornadov, od tega jih je bilo 329 s stopnjo F2 ali več, 28 stopnje F3 ali več in 2 s stopnjo F4 oz. F5. Najbolj smrtonosen tornado po letu 1950 se je pojavil v Ivanovem v Rusiji (9. junija 1984) in je terjal 69 smrtnih žrtev.
