Strela je pojav, ki ga najpogosteje opazimo ob nevihtah in je sestavljen iz bliska in groma. Bliskanje in grmenje sta v Sloveniji predvsem v poletnih mesecih pogosta pojava. Blisk je razelektritev (prenos oz. izenačitev naboja) med deli oblaka, med oblaki ali med oblakom in tlemi. Največ strel preskoči med deli oblakov. V ozračju se električni naboj ločuje v nevihtnih oblakih, najverjetneje pri nastajanju padavin, če se v oblaku hkrati nahajajo ledena zrna in kapljice (pri tem vzgornik nosi kapljice navzgor, debelejša in težja ledena zrna pa padajo navzdol) ter zaradi razlik v temperaturi. Pri ločevanju naboja postanejo spodnji deli oblaka negativno nabiti, saj tam prevladujejo večji delci kot so ledena zrna in velike kaplje, zgornji deli oblaka pa pozitivno, saj je tam več drobnih kapljic in ledenih kristalčkov. Naboj na spodnjem delu oblaka je dovolj velik, da med delom zemeljskega površja in bazo oblaka povzroči napetostno razliko, ki lahko dosega od 20 pa vse tja do 100 milijonov voltov. Več o streli v prispevku.
Ko udari strela, se pogosto vprašamo, kako močna je bila. A strela ni en sam pojav, ki bi ga lahko opisali zgolj s številko, temveč kompleksen proces, ki ga znanstveniki merijo na več načinov.
Najpogosteje se kot merilo uporablja špični tok, ki steče skozi kanal strele. Ta se izraža v kiloamperih. Povprečne vrednosti so med trideset in petdeset kA, pri redkih, izjemno močnih udarih pa lahko tok preseže tudi dvesto kA. Poleg toka se meri tudi skupni električni naboj, izražen v kulombih, ki pokaže, koliko naboja se je preneslo med oblakom in tlemi.
Pomemben podatek je tudi trajanje udara. Nekatere strele so izjemno kratke in sunkovite, druge pa trajajo dlje. Daljši tokovi so posebej nevarni za električne naprave in infrastrukturo, saj povzročijo več toplotne škode kot kratki udari. Ker strela ob vsakem udaru oddaja močne elektromagnetne signale, jo lahko zaznajo detekcijske mreže, ki na podlagi časa prihoda impulza določijo lokacijo udara in ocenijo njegovo moč. V orbiti pa sateliti, kot je ameriški GOES Lightning Mapper, merijo svetlobni sij bliskov, ki prav tako razkriva, kako močna je bila razelektritev.
Na koncu lahko znanstveniki iz podatkov o toku, trajanju in napetosti ocenijo tudi skupno energijo strele, izraženo v joulah. Ta podatek poda najbolj celovito sliko o tem, koliko energije se je sprostilo v enem samem udaru. Povprečen udar tako doseže med 30 in 50 kiloamperov, redke strele pa lahko presežejo tudi 200 kA, ob izjemnih primerih pa celo več.
Blitzortung – spremljanje strel po Evropi
V Evropi pri spremljanju tega mogočnega pojava sodelujejo različne mreže. Med ljubitelji vremena je zelo priljubljena mreža Blitzortung, ki temelji na prostovoljstvu. Posamezniki po Evropi postavljajo majhne sprejemnike, ki zaznavajo elektromagnetne impulze strel. Ko signal istočasno zazna več postaj, se s pomočjo natančnega časa prihoda določi lokacija udara. Rezultati so v skoraj realnem času vidni na zemljevidih, ki omogočajo spremljanje neviht v živo. Podatki Blitzortunga sicer niso uradni in ne služijo kot opozorila, a so izjemno dragoceni za javnost in vremenske navdušence.Za uradne meritve pa skrbi mreža EUCLID (European Cooperation for Lightning Detection), ki povezuje nacionalne meteorološke službe in uporablja profesionalno opremo z visoko natančnostjo. Podatki EUCLID-a se uporabljajo v meteorologiji, energetiki in letalstvu ter imajo ključno vlogo pri varovanju infrastrukture in varnosti ljudi.

Primer udarov strel preko sistema blitzortung, ki je dosegljiv na strani lightningmaps. Tukaj se lahko tudi datumsko preveri določene udare, za potrebe zavarovalnic
Strela torej ni le en sam blisk, ki ga vidimo na nebu, temveč zapleten in mogočen pojav, ki ga znanstveniki natančno spremljajo z vrsto metod – od talnih senzorjev do satelitov v orbiti. Zahvaljujoč profesionalnim in prostovoljskim mrežam pa lahko danes tudi Evropejci v realnem času spremljamo, kje grmi in kako močni so udari, s čimer postane ta naravni spektakel še bolj razumljiv in hkrati spoštovanja vreden.
Primer nedavnega udara v bližini slovenske meje in škoda, ki jo je povzročil silovit udar s 103kA: