Kaj je polarni vrtinec ter kdaj se vrača zima?

29. decembra, 2023

🌀 Stratosferski polarni vrtinec

Med koncem novembra in začetkom aprila se nad severno poloblo oblikuje mogočna masa hladnega zraka, s središčem na severnem polu. Zanj je značilen bolj ali manj okrogel »mehurček« z ledenim središčem, ki ga obdaja močan vetrovni stržen. Referenčna višina za preučevanje stanja te zračne mase je približno 30 km nad tlemi: ta ogromni ledeni vrtinec v zimskih mesecih doseže temperaturo -80 ali celo -90 °C. Čeprav vplivi na vreme niso neposredni, ta sistem vpliva na kroženje zahodnih vetrov po polobli. Pred nekaj dnevi smo prav tako objavili članek o vetrovnem strženu oz. višinskih vetrovih, ki vplivajo na vreme pri nas (članek: Jet stream oz. vetrovni stržen)

Temperatura v stratosferi bo v nekaj dneh poskočila za +80°C

Velika večina meteoroloških pojavov se zgodi v troposferi, to je v tankem sloju ozračja, ki se giblje od 8 do 15 km nadmorske višine. Zgoraj (nad 10-12 km) je stratosfera manj poznana, ker nas neposredno ne zadeva. V naravi je veliko bolj stabilna kot troposfera, kljub temu pa tam opazimo nekaj zanimivih pojavov.

Močno segrevanje stratosfere nakazujejo tudi številni meteorološki modeli, med njimi tudi GFS s strani meteociel.

Močno, nenadno in impresivno segrevanje
V naslednjih dneh bo mehurček zelo toplega zraka za to višino nenadoma vdrl v stratosfero in povzročil dvig temperature za več kot 80 °C, v samo 3 do 4 dneh. Ta pojav ni niti redek, niti neobičajen. Njegovo delovanje je zapleteno in morda bo nekega dne predmet podrobnega preučevanja. Enostavno povedano: močni polarni anticikloni, ki nastajajo tu in tam na polobli, povzročajo prenose energije v zgornje plasti ozračja. To povzroči kemično reakcijo s plini, ki so prisotni na teh višinah (zlasti ozon) kar povzroča to močno segrevanje. Ko pride do segrevanje iz troposfere v stratosfero lahko govorimo o slabitvi ali razpadu polarnega vrtinca. Posledica je slabitev zonalnih vetrov, kar privede do uhajanja hladnih zračnih mas tudi nad Evropo. Takrat lahko govorimo o zimi, ki iznad polarnih predelov doseže Evropo. Trenutno se ravno v začetku januarja nakazuje zgoraj omenjeno segrevanje, kar bo verjetno neposredno vplivalo na vrnitev zime v drugi dekadi januarja. V bistvu smo v preteklih letih zmeraj imeli podobno situacijo – hud mraz v sredini / koncu januarja ter nato postopno segrevanja do aprila, s klasično spomladansko pozebo.