Za oktober se je sezonska napoved kar uresničila, predvsem mi je všeč, da je videl pozitivne padavinske anomalije nad jugozahodno Slovenijo. V Portorožu je padlo skoraj dvakrat več padavin kot običajno. November prinaša pozitivne anomalije oz greben nad vzhodno polovico Evrope, ciklon pa nad severnim delom Atlantika, to je tipična NAO+ slika. Sicer precej dvomim, da bo tako na koncu. Negativne anomalije ali vsaj enakomerne bi postavil nad Skandinavijo, ker glede na stanje v stratosferi je to najbolj verjeten scenarij.

Karta prikazuje višino 500mb (v dekametrih) in anomalijo (v metrih) za november 2025(vir weatherbell)
Če pogledamo temperaturno odstopanje, je nad Skandinavijo kar +5 °C, nad nami pa nekje med +1 °C in +2 °C. Nad Skandinavijo je trenutno res največje, toda v drugi polovici meseca bo tam precej nižje in na koncu skoraj zagotovo ne bo tako veliko.

Karta prikazuje anomalije temperature na dveh metrih (v stopinjah Celzija) za Evropo v novembru 2025
Padavin naj bi bilo normalno glede na dolgoletno povprečje, kar je realna slika, v drugi polovici meseca pričakujemo precej večjo dinamiko kot v prvi.
Poglejmo podrobneje, kakšno je stanje v stratosferi. V letošnji zimi bo, kot kaže, polarni vrtinec v prvi tretjini šibkejši kot običajno. To ne preseneča, vsaj za tiste, ki ste bili pozorni na moj zadnji članek, kjer sem se posvetil polarnemu vrtincu ter različnim dejavnikom, ki nanj vplivajo. Sezonske napovedi, ki smo jih zasledili že oktobra, so očitno bile točne, saj so že takrat nakazovale na možnost šibkejšega vrtinca, še posebej na začetku zime. V prihodnjih tednih lahko torej pričakujemo, da se te napovedi dejansko uresničijo.

Tabela prikazuje napovedi indeksa U10mb/60N, ki meri standardizirano zonalno hitrost vetra na višini 10 mb pri 60° severne širine. Vrednosti predstavljajo odstopanja od povprečja, kjer negativne vrednosti nakazujejo na šibkejši polarni vrtinec(vir Copernicus Climate Change Service)
Na grafu je videti da bodo zonalni vetrovi na 10mb počasi slabeli skoraj do konca meseca novembra, kar bo verjetno imelo največji vpliv na vzhodni del ZDA in zahodni del Evrope, vključno s Skandinavijo. Tukaj zadajo je MJO, ki imam zelo pomemben vpliv. Kot sem že nekajkrat napisal pri La Nini je počasnejše širjenje opaziti prav zaradi tega dogodka. Kot vidimo po sliki spodaj se je MJO zataknil v fazi 5. Fazi 4 in 5 se pojavita nad morsko celino Indonezijo in zahodnim Pacifikom. Številni otoki in gore tam motijo obsežno konvekcijo MJO in upočasnjujejo njegovo širjenje proti vzhodu in s tem otežujejo napovedovanje vremenskih modelov. Zato v zadnjem obdobju opažam na glavnih izračunih kar velike spremembe, prav zaradi drugačnega valovanja rossbyjevih valov.

MJO se je zataknil v fazi 5 in je imel v prvih dneh novembra retrogradno premikanje nazaj proti zahodu. Kot vidimo pa to ni zadnjo “zatikanje”
V visokih fazah pa počasno premikanje in zatikanje privede tudi do počasnega slabljenja polarnega vrtinca in to se ujema s tisto sliko o hitrosti zonalnega vetra na 10mb, vse je povezano. Trenutno je videti da bo močan greben v spodnjem delu stratosfere, ki je najbližje naši troposferi nastal nad Grenlandijo.
V naslednjih dneh bo vzhodni del ZDA doživel ekstremen vdor polarnega zraka, ničta izoterma se bo spustila vse do Floride.
Prodor izjemno hladnega polarnega zraka vse do Floride močno poveča temperaturni gradient v troposferi. To sproži intenzivnejše valovanje jet streama, ki spodbuja oblikovanje stabilnih visokotlačnih sistemov. Nad Grenlandijo se krepi močan anticiklonalni greben, ki deluje kot blokadni vzorec in usmerja hladni zrak proti jugu. Ta greben hkrati deluje kot točka odboja za dvigovanje atmosferskih valov. Rossbyjevi valovi se dvigajo iz troposfere in prenašajo toploto ter zagon proti stratosferi. Povečan vertikalni tok toplote segreva in moti jedro polarnega stratosferskega vrtinca. Slabijo se zahodni vetrovi, ki vzdržujejo polarni vrtinec, kar vodi v njegovo destabilizacijo.
Pri nas v prihodnjih dneh še ne pričakujemo večjih sprememb vremena, nadaljevalo se bo večinoma suho in razmeroma hladno vreme. Trenutno imamo sredozemski ciklon, ki pa vpliva na vreme zlasti na jugu Italije, Grčiji in zlasti nad južnim Balkanom.
Jutri bo pretežno jasno, sprva po nižinah zjutraj in večji del dopoldneva še megleno, najvišje dnevne temperature med 8 °C in 13 °C, na Primorskem do 16 °C.
V ponedeljek bo pretežno jasno, z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, najvišje dnevne temperature bodo med 8 °C in 13 °C, na Primorskem do 18 °C.
Pri nas se bo vremenska slika začela postopno spreminjati od sredine prihodnjega tedna, ko se bo atlantska dolina začela pogrezati proti maroški obali. Ob koncu tedna bo nad Evropo nastal omega blok z dolinama na obeh straneh.
V torek bo pretežno jasno, z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, najvišje dnevne temperature bodo med 8 °C in 13 °C, na Primorskem do 17 °C.
V sredo bo sprva pretežno jasno, z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, popoldne se bo oblačnost na jugozahodu povečala, ponekod bo zapihal jugozahodni veter, najvišje dnevne temperature bodo med 10 °C in 16 °C.
Značilnosti toplotne kupole sem že velikokrat napisal, ta ciklon bo prebudil tudi nekaj saharskega peska, ki bo valovil nad večjim delom Evrope, sicer v manjših količinah. V višinah bo spet zelo toplo za ta letni čas, na Kredarici bi se lahko temperatura spet približala +10 °C.
V četrtek bo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, drugod bo večinoma sončno, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 11 °C in 17 °C.
Ta ciklon nad Biskajskim zalivom se bo vendarle ob koncu naslednjega tedna skupaj z vremensko fronto začel pomikati proti območju Alp. Zapihal bo jugozahodni veter, ki bo prinesel iz Sredozemlja postopno toplejši in vse bolj vlažen zrak. Prve padavine lahko pričakujemo v soboto v zahodni polovici Slovenije. Prehod vremenske fronte pa v ponedeljek ali torek, ki bi lahko prinesla nekaj padavin tudi na vzhod Slovenije.
Ta prihod bi lahko prinesel daljše obdobje nestanovitnega vremena. Kajti za njim je videti s severa vdor polarnega zraka ob krepitvi grebena nad severnim delom Atlantika. Če bo pri prvem meja sneženja še razmeroma visoko, bi lahko v nadaljevanju bila meja sneženja bistveno nižje. Nad severnim delom Sredozemlja bi se lahko dalj časa obnavljal ciklon.