Ljudski rek, da sta september in marec povsem enaka, temelji na opazovanju enakonočja — pojava, ko sta dolžini dneva in noči približno izenačeni. Vendar to je le površinska podobnost; če se osredotočimo na vremenske in klimatološke značilnosti, hitro najdemo številne razlike. Klimatološko je september že del jeseni, čeprav astronomska jesen nastopi šele z enakonočjem, ki letos pade na ponedeljek, 22. september. Do tega trenutka številni ljudje še govorijo o poletju, saj so dnevi in temperature pogosto še topli, a meteorološki podatki kažejo, da se okolje že počasi premika proti jesenskim razmeram.
Že prvi tedni septembra prinašajo opazno krajšanje dneva — v povprečju za približno 3 do 4 minute na dan. Če je dolžina svetlega dela dne 1. septembra približno 13 ur in pol, se do zadnjega dne v mesecu skrajša na okoli 11 ur in 45 minut. Zaradi te asimetrične spremembe se jutranji sončni vzhod zamakne za približno 45 minut, medtem ko se večerni zahod pospešeno pomakne za več kot eno uro — popoldnevi tako hitro izgubljajo svojo dolžino. Pomembna je tudi sprememba višine Sonca nad obzorjem: med 1. in 30. septembrom se ta zniža za približno 11 stopinj, kar pomeni, da sončni žarki padajo pod bolj plitkim kotom. Posledično Zemljina površina prejme manj neposredne sončne energije, kar zmanjšuje ogrevanje in vodi k postopnemu ohlajanju zraka. Ta ohladitveni trend je najbolj izrazit ponoči; v drugi polovici meseca niso redke zgodnje zmrzali tudi v nižinah.
Astronomski dejavniki so temelj za razumevanje podnebnih vzorcev, vendar niso edini. Če vzamemo za primer meritve v Ljubljani, vidimo zanimive sezonske razlike: povprečna dnevna temperatura tam je bila dva tedna pred jesenskim enakonočjem (8. september) 17,5 °C, medtem ko je povprečje dva tedna po spomladanskem enakonočju (5. april) komaj 10,3 °C. To kaže, da se toplotni učinki sončnega sevanja ne uveljavijo in ne izginejo takoj — kopno in voda imata toplotno vztrajnost, ki zamakne odziv na spremembe vhodne energije. Taljenje snega in ledu zahteva znatne količine toplote (za stopljeni kilogram ledu približno 334 kJ), zato spomladi velik del sončne energije porabimo za taljenje in ogrevanje površin, medtem ko so jeseni kopne in vodne površine pogosto toplejše od zraka in sproščajo nabrano toploto v okolje. Zaradi te toplotne vztrajnosti pride do približno pet do šesttedenskega zaostanka med trenutkom največjega sončnega sevanja in časom, ko dosežemo najvišje povprečne temperature — zato so najtoplejši dnevi običajno konec julija, čeprav je poletno solsticij že konec junija. Velikost tega zamika je odvisna tudi od lokalnih razmer — bolj kot je podnebje kontinentalno, manjši je vpliv morja in kraj hitreje ohlaja ali segreva.
V Sloveniji je september pogosto na začetku lahko precej spremenljiv mesec; v drugi polovici ga pogosto spremlja večja stabilnost, ko prevladuje visok zračni pritisk in več sončnih ur. To izhaja iz zmanjšanih temperaturnih razlik med celino in morjem ter med različnimi zemljepisnimi širinami, kar zmanjša pogostnost ciklonov. V zadnjih letih pa zaradi podnebnih sprememb in toplejših morij niso izključeni tudi intenzivnejši cikloni in dolgotrajnejše padavine. Trenutno je letošnji september doslej prinesel precej tople dni in prevladujoč jugozahodni zračni tok, ki naj bi vsaj do začetka zadnje dekade še vztrajal; obeti za zadnjo dekado pa kot že nekaj časa poudarjamo del meseca pa so bolj spremenljivi.
Če primerjamo september z majem, se na makro nivoju pokažejo nekatere statistične podobnosti, vendar so podrobnosti drugačne. Povprečna mesečna temperatura za Slovenijo je približno 16,0 °C in je torej podobna tisti v maju. A absolutni ekstremi razkrivajo razlike: septembrski absolutni maksimum je bil 36,3 °C (izmerjen 1.9.2024 v Podnanosu), kar je 1,5 °C več od najvišjega majske temperature, medtem ko je absolutni septembrski minimum zabeležen pri −9,8 °C (Kredarica, 17. 9. 1971), medtem ko je najnižji majski minimum večinoma le nekoliko drugačen. Velika razlika se pokaže pri snegu: maja se občasno pojavi sneženje in celo začasna snežna odeja v srednjih nadmorskih višinah, ker je arktični zrak takrat še pogosto hladen in ker taljenje snega po zimi ni končano; v kontrastu se prve resne snežne odeje jeseni običajno pojavijo šele v oktobru, čeprav lahko v višjih legah prve poletne snežne padavine padejo že konec septembra.
Končno, sinteza vseh teh dejavnikov pomeni, da čeprav ima pregovor o enakosti septembra in marca osnovo v astronomskem pojavu enakonočja, je vremensko-klimatska realnost septembra zelo specifična: gre za obdobje premika proti jeseni, kjer dolžina dneva, nagib sončnih žarkov, toplotna vztrajnost kopnih in voda ter širša atmosferska cirkulacija skupaj oblikujejo postopno in pogosto neenakomerno ohlajanje, z večjimi dnevnimi temperaturnimi razlikami in povečano verjetnostjo zgodnjih zmrzalih.
Torej — jutri zvečer se uradno začne koledarska jesen, obdobje, ki prinaša očiten preobrat v naravi in tudi v vremenu. Po nekoliko toplejših in bolj poletnih dneh, se bo vreme zdaj postopoma ohladilo. Višinske motnje, ki bodo vplivale na nas v prihodnjem tednu bodo precej nepredvidljive in težko napovedljive. Občasne padavine ter znižanje dnevnih temperatur bo prispevalo k rumenenju in odpadanju listja ter k spremembi barvne palete v naravi, ki bodo postale izrazito jesenske. Čeprav september letos ni prinesel izrazitih anomalij, kot smo jih doživeli preteklo leto — ko je Primorsko zaznamovala rekordna vročina, medtem ko nas je sredi meseca dohitela nenadna in močna ohladitev.
V naslednjih dneh bo nad naše kraje vplivala atlantska višinska motnja, ki bo več dni ostala nad alpskim območjem. To pomeni, da bo v srednjih plasteh ozračja (približno na višini 500 hPa) prevladovalo območje znižanih geopotencialnih vrednosti, kar bo sprožilo bolj dinamično vreme pri tleh. Posledica bo povečana oblačnost in občasne krajevne padavine.
Jutri bo večji del dneva večinoma sončno, popoldne se bo zlasti na zahodu oblačnost povečala, popoldne bodo v hribovitem svetu nastajale krajevne padavine. Padavine se bodo v noči na torek širile proti vzhodu. Pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 20 °C, drugod med 23 °C in 28 °C.

Animacija(klikni sliko) vpliva višinskega jedra hladnega zraka, ki se bo več dni gibalo nad območjem zahodnih Alp(vir weatherbell)
V torek bo spremenljivo do pretežno oblačno in hladneje, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, najvišje temperature bodo med 16 °C in 21 °C, na Primorskem do 23 °C.
Zaradi položaja višinske motnje zahodno od Slovenije bo advekcija vlažnejšega zraka in frontalna aktivnost naklonjena pogostosti padavinam v zahodni polovici države, kjer se bodo padavine orografsko okrepile. Če se bo višinska motnja pomaknila nad severni del Sredozemlja, bo sinoptična konfiguracija omogočila premik težišča padavin proti vzhodnim in jugovzhodnim predelom Slovenije proti koncu tedna.
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, padavine se bodo dopoldne na zahodu okrepile in se razširile nad večji del Slovenije in do večera večinoma ponehale. Pihal bo vzhodni veter, najvišje temperature bodo med 16 °C in 21 °C.
V četrtek bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod bodo nastale krajevne plohe, pihal bo šibak vzhodni veter, najvišje temperature bodo med 16 °C in 21 °C.
Po animaciji ste videli da se bo anticiklon spet okrepil nad Skandinavijo. To se je dogajalo večji del letošnjega septembra zato so bile tam temperaturne anomalije največje. Hkrati se bo nad zahodno Rusijo spuščalo višinsko jedro hladnega zraka proti vzhodnemu delu Evrope, kar bo verjetno prineslo znatno nižje temperature glede na dolgoletno povprečje.
V petek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, ponekod bodo nastale krajevne padavine, pihal bo šibak vzhodni veter, najvišje temperature bodo med 16 °C in 21 °C.
Skratka, do konca meseca je pričakovati podaljšano obdobje spremenljivega in hladnejšega vremena z občasnimi padavinami. Vdor atlantske višinske motnje ter kasnejši odcep nad severni del Sredozemlja bosta privedla do bolj enakomerne prostorske razporeditve padavin, občasno s krajevnimi ekstremi, pri čemer bo največja verjetnost za obilnejše padavine v zahodni polovici Slovenije. Temperature bodo blizu dolgoletnega povprečja ali rahlo pod povprečjem zaradi dotoka hladnejših višinskih mas in zmanjšane oblačnosti v obdobjih med prehodnimi frontami.

V zadnjem septembrskem tednu bodo temperature okoli dolgoletnega povprečja, predvsem zaradi višjih nočnih temperatur zaradi oblačnosti
Na začetku oktobra se pričakuje postopno prehajanje v stabilnejše vremensko obdobje, kar je podkrepljeno z modeli, ki nakazujejo pozitiven razvoj geopotencialnih anomalij nad območjem Srednje Evrope. Ta trend kaže območje visokega zračnega pritiska, ki bo verjetno prispevalo k zvišanju geopotencialnih višin v srednjih plasteh troposfere, zlasti na ravni približno 500 hPa. Takšen razvoj dogodkov običajno pomeni zmanjšano ciklonsko aktivnost in stabilizacijo atmosferskih razmer.
Prav tako se pričakuje prevlada severozahodnih višinskih vetrov, kar lahko dodatno prispeva k sušenju ozračja in zmanjša verjetnost pomembnejših padavinskih dogodkov. Severozahodni tokovi pogosto prinašajo hladnejše in bolj suhe zračne mase, kar lahko vodi k jasnejšim dnevom in hladnejšim nočem. Vendar je pomembno poudariti, da je to vsekakor predaleč za resno napoved.