V zadnji avgustovski dekadi smo priča trendu nekoliko nižjih temperatur, kot je značilno za to obdobje, vendar pa opažamo napovedano postopno in zmerno zviševanje le-teh iz dneva v dan. Kljub temu spremembe niso tako izrazite, da bi presegle značilne toplotne skrajnosti, ki so običajno povezane z avgustom. Ob koncu tedna pričakujemo prehod vremenske fronte, kar bo vodilo do ohladitve, kar je tipično za premike v vremenskih vzorcih in dinamiko atmosferskih procesov.
Jutri bo na vzhodu večinoma sončno, drugod zmerno na zahodu pretežno oblačno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije se bodo pojavljale krajevne padavine, pihal bo jugozahodni veter, ki bo na vzhodu okrepljen, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 23 °C, drugod med 26 °C in 32 °C.
Ob koncu tedna lahko pričakujemo, da nas bo dosegla prva višinska dolina, ki je v bistvu preostanek orkana Erin. Ta vremenski sistem bo imel pomemben vpliv na naše območje. Preden dolina doseže naše kraje, je v Zahodno Evropo prenesla bistveno toplejši zrak. To dogajanje je značilno za dinamiko atmosferskih sistemov, kjer preostanki orkanov pogosto vplivajo na širša območja s spremembami temperaturnih in vremenskih vzorcev.

Animacija(klikni sliko) približevanje višinske doline območju Alp ob koncu tedna in odcepu v Sredozemlje
V petek bo na vzhodu še deloma sončno, drugod pretežno oblačno, na zahodu in deloma osrednji Sloveniji se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 22 °C, drugod med 25 °C in 30 °C, na severovzhodu do 32 °C.
Nad območjem Alp se bo okrepil vetrovni stržen, kar bo povečalo vertikalno in horizontalno striženje vetra ter spodbudilo konvergentne in dvigalne procese. V kombinaciji z vlažnostjo in nestabilnostjo v spodnjih slojih atmosfere to lahko sproži razvoj intenzivnejših nevihtnih sistemov, vključno z močnimi sunkovitimi sunki vetra, krajevnimi nalivi in električno aktivnostjo.

Grafični prikaz striženja vetra med 850 in 200 mb. Rdeča in oranžna območja: Označujejo močnejše striženje vetra, kar lahko nakazuje na večjo verjetnost za razvoj močnih neviht, saj striženje prispeva k organizaciji in trajanju nevihtnih sistemov.
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno in hladneje, dopoldne in čez dan bodo padavine z nevihtami od severozahoda zajele vso Slovenijo in zvečer ponehale, ob prehodu fronte bo ponekod zapihala severni veter, najvišje temperature bodo med 19 °C in 24 °C, na severovzhodu do 26 °C.
V takšnih vremenskih situacijah, kot je predstavljeno na sliki, lahko pričakujemo, da bo zahodna polovica Slovenije prejemala večje količine padavin. To je pogosto rezultat orografskega dvigovanja, kjer vlaga nasičen zrak, ki prihaja z zahoda, naleti na alpske pregrade. Zaradi dvigovanja se zrak ohladi, kar vodi do kondenzacije in padavin.
Na drugi strani pa lahko vzhodni deli Slovenije doživijo t. i. fen učinek. Fenski veter je pojav, kjer zrak, ko preide čez gore, postane suh in topel zaradi adiabatskega segrevanja pri spuščanju po pobočju. Zaradi tega razloga je vzhodna polovica Slovenije pogosto deležna manj padavin, saj je zrak, ki prihaja iz alpskega območja, že izgubil večino svoje vlage.

Predvidena količina padavin po modelu ICON, menim da bo tudi ljubljanska kotlina dobila med 10-20mm(vir imweather)
Temperature bodo zaradi opisanih procesov dosegle poletne vrednosti, v krajih z vetrom zlasti na vzhodu bodo tudi tropske noči. Sicer pa v soboto se bo v notranjosti ohladilo, večinoma bo le malo nad 20 °C.

V primerjavi z začetkom tedna bodo jutra precej toplejša, na severovzhodu za naslednje dni kaže ob toplem vetru tudi zjutraj lahko malo čez 20 °C
V nedeljo bo pretežno jasno in topleje, v notranjosti bo jutro sveže, čez dan bo ponekod spet zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 20 °C, drugod med 23 °C in 28 °C.
V nedeljo se bo vremenska situacija umirila, čaka nas sončno vreme, vendar nad severnim delom Atlantika je nov šesti letošnji tropski sistem z imenom Fernand. Fernand je razmeroma šibka tropska nevihta. Ocena satelitske aktivnosti kaže na razpon med 30 in 51 vozlov. Ker se bo še naprej gibal proti severovzhodu. Čez 24-30 ur bo ciklon prečkal oster temperaturni gradient morske površine, ko bo prečkal severno steno Zalivskega toka. Zato bo kmalu postal tudi ekstratropski ciklon, ki se bo v 50 urah pretvoril v dolino in razblinil.
Vpliv Fernanda bomo občutili tudi mi, saj bo nastala v bližini Britanskega otočja nekoliko obsežnejša dolina. Fernand pa bo povzročil tudi večje valovi ob obali Irske.
V ponedeljek bo sprva pretežno jasno, čez dan bo od zahoda oblačnost naraščala, zvečer se bodo na zahodu že pojavljale krajevne plohe in nevihte, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 22 °C, drugod med 25 °C in 30 °C.
V začetku naslednjega tedna bo na naše območje vplivala omenjena višinska dolina, ki bo prinesla spremembe v vremenskih razmerah. Po kratkotrajni okrepitvi visokega zračnega pritiska v nedeljo, kjer bomo deležni suhega in stabilnega vremena, se bo v ponedeljek pričel zračni pritisk znova zniževati. To bo posledica spuščanja doline, ki bo nad območje Alp prinesla hladnejši zrak v višjih slojih atmosfere.
To znižanje zračnega pritiska in vnos hladnejšega zraka lahko sproži nestabilne atmosferske pogoje, kar lahko vodi do povečane oblačnosti, padavin in neviht.
Dogajanje bo verjetno zelo podobno kot pri prvem prehodu, največ padavin ponovno dobi zahod, manj pa vzhodni del Slovenije.
Po 4. septembru lahko pričakujemo nekaj dni stabilnega in sončnega jesenskega vremena. Vendar pa ta obdobja stabilnosti verjetno ne bodo dolgotrajna. Krepitev anticiklona nad Skandinavijo bo vplivala na razporeditev vremenskih sistemov.
Namesto da bi se vremenske motnje premikale po običajni poti čez Severno Evropo, bodo te verjetno potovale južneje, čez Srednjo Evropo. Ta sprememba v poti motenj bo povečala verjetnost nestabilnosti nad območjem Alp.
Takšna konfiguracija povečuje možnosti za občasne padavine in nestabilnost nad Slovenijo, saj se vreme spreminja s prehodom hladnih front in povečuje dinamične interakcije v atmosferi nad alpskim območjem.

AIFS vidi krepitev območja visokega zračnega pritiska nad Skandinavijo, zato potekajo atlantske motnje južneje

Skupinski izračun vidi podobno sliko, zato menim da dolgotrajne stabilnosti ne bo, ob taki sliki je tudi razmeroma toplo