V subtropskem toplotnem pasu lahko že govorimo o letnih časih. Temperature so še dokaj visoke, vendar so že opazna večja temperaturna nihanja. V subtropskem pasu se prepletata vpliva subtropskega visokega zračnega tlaka in zahodnih vetrov, ki prinašajo ciklone od zahoda proti vzhodu, zato se podnebni tipi v tem pasu niso izoblikovali v smeri od juga proti severu kot v tropskem pasu, ampak v smeri od zahoda proti vzhodu.
Sredozemsko podnebje
Značilno je predvsem za jugozahodne dele kontinentov. Pojavlja se ob obalah južne Evrope, severne Afrike in delčka Azije. V Severni Ameriki je takšno podnebje v Kaliforniji, v Južni Ameriki v srednjem Čilu, najdemo pa ga tudi na jugozahodu in jugu Afrike in Avstralije. Zanj so značilna suha in vroča poletja in mile ter deževne zime. Poleti so ta območja pod vplivom območja subtropskega visokega zračnega tlaka. Temperature so zelo visoke, suša lahko traja več mesecev. Pozimi pridejo ta območja pod vpliv potujočih ciklonov, ki prinašajo dež.
Subtropsko polsuho in suho podnebje
Gre večinoma le za nadaljevanje tropskega suhega in polsuhega podnebja proti severu in jugu. Jasno mejo med njima je težko potegniti. V primerjavi s tropskim suhim in polsuhim podnebjem so opazna precej večja temperaturna nihanja čez leto, pozimi pa lahko padejo tudi po ledišče. Na teh območjih so bile izmerjene najvišje temperature na svetu.
Subtropsko vlažno podnebje
Temperaturno je podobno kot sredozemsko. Razlika je v tem, da so v subtropskem vlažnem podnebju padavine bolj enakomerno razporejene čez vse leto, višek le teh pa je poleti. Subtropsko vlažno podnebje je značilno za jugovzhodne predele kontinentov.
Monsunsko podnebje
Glavno značilnost tega podnebja so monsunski vetrovi. Značilen je zelo izrazit poletni višek padavin, zaradi vlažnega monsunskega vetra, ki piha tu v poletnih mesecih. Nasprotno je pozimi zaradi suhega monsuna, ko je padavin zelo malo ali tudi nič. Poletni monsun je za države južne in jugovzhodne Azije pravi blagoslov, saj izsušenim poljem prinaša nujno potrebno vodo.