Tonga – podmorski izbruh, ki bo vplival na podnebje?
Letos januarja je v južnem Tihem oceanu prišlo do močnega vulkanskega izbruha. Podmorski vulkan v bližini Tonge je v stratosfero izbruhnil ogromne količine vodne pare. Izbruh bi zdaj lahko vplival na podnebje.
15. januarja je podmorski vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha’apai izbruhnil ogromen oblak pepela in plina v višino okoli 30 kilometrov. Izbruh je ustvaril neverjetno močan udarni val, ki je celo večkrat obkrožil zemljo. Študije raziskovalne skupine, ki jo vodi Luis Millán s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo (ZDA) že zdaj kažejo učinke vulkanskega izbruha na podnebje.
Večino časa imajo pepel in aerosoli, ki so bili sproščeni ob izbruhu, hladilni učinek na ozračje. V stratosferi delujejo kot nekakšna zaščita pred soncem.
Med izbruhom na Tongi pa so na nadmorski višini skoraj 50 kilometrov izmerili ogromne količine vode oz. vodne pare, kar lahko vodi v povsem drugo smer. Znanstveniki se zato nagibajo k predpostavki o nasprotnem učinku – segrevanju, saj vodna para v kombinaciji z aerosoli in plini na tej višini lahko tvori toplogredni efekt.
Računajo, da bo voda v ozračju ostala do pet let. Prav tako lahko poškoduje ozonski plašč, ki nas ščiti pred škodljivimi UV žarki.
Vir: NOAA
Velikanska količina vode
Razlog za precejšen izpust takih vodnih mas je lega vulkana. Njegov krater je približno 150 metrov pod morsko gladino. Stratosfera, ki se razteza od približno 12 do 50 kilometrov nadmorske višine, je običajno zelo suha. Vendar pa lahko siloviti vulkanski izbruhi tudi prenesejo vodno paro do teh višin.
Ko je izbruhnil vulkan Tonga, je bilo v stratosferi izmerjenih približno 146 milijard kilogramov vode. To je približno enakovredno vsebini 58.000 olimpijskih bazenov.
Vir: GRL
In še ena zanimivost. V 21 urah od izbruha vulkana so satelitske analize izračunale kar 191.300 udarov strel, v bližini eruptivnega stebra.
Videoposnetek izbruha:
Vir naslovne slike: DigitalGlobe/Getty Images
