Včeraj, 12. avgusta 2026, smo bili priča enemu najbolj pričakovanih astronomskih dogodkov leta – popolnemu sončevemu mrku, ki smo ga iz Slovenije lahko opazovali kot delnega. Do sončevega mrka pride, ko se Luna na svoji poti postavi med Zemljo in Sonce ter za opazovalca delno ali v celoti prekrije Sončevo ploskev.
Pas popolnega mrka je potekal čez Arktiko, Grenlandijo, Islandijo in severni del Iberskega polotoka, kjer je Luna za kratek čas v celoti zakrila Sonce.
V Sloveniji smo bili zunaj pasu popolnosti, zato je Luna prekrila le del Sončeve ploskve. Kljub temu je bil pojav zelo izrazit, še posebej zaradi dejstva, da se je odvijal v večernih urah, ko je bilo Sonce že nizko nad zahodnim obzorjem.
Najdaljša faza popolnega mrka je trajala približno 2 minuti in 18 sekund, maksimum celotnega mrka pa je nastopil na območju severnega Atlantika. Znotraj pasu popolnosti se je za kratek čas stemnilo, opazovalci pa so lahko ob popolnoma zakritem Soncu videli njegovo zunanjo atmosfero oziroma Sončevo korono, ki je zaradi močne svetlobe Sončeve površine sicer ne moremo opazovati s prostim očesom.
Čudovite posnetke včerajšnjega sončevega mrka nam je poslal Emil Topolovec, ki je pojav spremljal na domačem terenu v Halozah, v okolici Ptuja. Fotografije so bile posnete skozi astronomski teleskop, zato razkrivajo precej več podrobnosti Sončeve površine kot posnetki, narejeni z običajnim fotoaparatom. Objavljamo dve podrobni fotografiji mrka ter še kompozitni posnetek, na katerem so prikazane različne faze zakrivanja Sonca z Luno.
Posebej spektakularen je bil pogled iz Španije, kjer je mrk nastopil pozno zvečer, ko je bilo Sonce tik nad zahodnim obzorjem. Pas popolnosti je prečkal velik del severne in vzhodne Španije ter Balearske otoke.
Popolni sončev mrk ni zanimiv le z astronomskega, temveč tudi z meteorološkega vidika. Ko Luna zakrije Sonce, se količina sončnega sevanja v zelo kratkem času močno zmanjša. Znotraj pasu popolnosti lahko posledično opazno pade temperatura zraka, spremenita se lahko veter in stabilnost prizemne plasti ozračja, na nenadno temo pa se pogosto odzovejo tudi živali.
Mrk 12. avgusta 2026 je bil za Evropo še posebej pomemben, saj je šlo za prvi popolni sončev mrk, viden iz celinske Evrope po letu 1999. Slovenija sicer ni ležala v pasu popolnosti, smo pa lahko ob ugodnih vremenskih razmerah spremljali zelo lep delni sončev mrk tik pred sončnim zahodom.
Ostale fotografije naših obiskovalcev (hvala vsem za objave):
Hvala vsem za objave v skupini topfoto Neurje. Vseh fotografij na žalost ni možno objavit – si pa jih lahko ogledate v skupini.