Prihaja daljši vročinski val, temperature bodo lokalno dosegale 35 °C

V prihodnjih dneh bo nad naše kraje pritekal vse toplejši zrak. Temperature bodo že jutri krepko presegale 30 °C, v nadaljevanju tedna pa bodo postopno še višje. Vse toplejša bodo tudi jutra. V drugi polovici tedna se bodo lahko ponekod na Primorskem in predvsem v mestih jutranje temperature gibale nad mejo 20 °C. Od srede naprej bodo lahko najvišje dnevne temperature, predvsem na jugovzhodu Slovenije, presegale 35 °C. Jutri popoldan lahko Koroško ali Gorenjsko preseneti kakšna manjša vročinska nevihta, v sredo popoldan pa se bodo nevihte prehodno pojavljale v večjem delu države. Več o nevihtah bomo sporočali sproti vsak dan. Stopnja verjetnosti za nastanek in širjenje požarov v naravi se bo povečala, zato previdnost definitivno ne bo odveč! 

Podrobnejša napoved 

Danes bo pretežno jasno, suho in zelo toplo. Najvišje dnevne temperature se bodo gibale od 27 do 30 °C. Jutri, v torek, se bo nadaljevalo precej jasno vreme. Popoldan bo na severu države, predvsem nad hribi, nastalo nekaj kopaste oblačnosti. Proti večeru bo na Koroškem in Gorenjskem možna kakšna manjša vročinska nevihta. Jutranje temperature bodo od 11 do 15, ob morju okrog 17, v zatišnih legah pa okrog 9 °C. Najvišje dnevne temperature pa se bodo gibale od 29 do 33, na skrajnem jugovzhodu Slovenije do okrog 34 °C.

V sredo bo sprva precej jasno, čez dan pa bo ozračje postalo nestabilno. Nad hribovitimi predeli se bodo pričeli zbirati kopasti oblaki. Popoldan in zvečer se bodo pojavljale krajevne plohe in vročinske nevihte. Najmanj možnosti za nastanek neviht bo ob morju ter v Prekmurju. Obstaja možnost nastanka kakšne močnejše nevihte, vendar o tem več jutri oz. v sredo dopoldan. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18 °C, najvišje dnevne pa od 30 do 34 °C.

V četrtek bo sončno in vroče. Popoldan lahko v hribovitem svetu severne in zahodne Slovenije še nastane kakšna osamljena nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20 °C, najvišje dnevne pa od 30 do 34 °C.

V petek bo večinoma sončno in vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20 °C, najvišje dnevne pa od 31 do 35 °C.

Vikend bo večinoma sončen in zelo vroč. Obstaja verjetnost nastanka popoldanskih vročinskih neviht, vendar o tem proti koncu tedna. Jutranje temperature bodo od 14 do 21 °C, dnevne pa od 31 do 36 °C.

Temperature bodo nad dolgoletnim povprečjem 

Glede na povprečje med leti 1981 in 2010 bodo temperature za nekaj stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Glede na trenutne izračune bomo prvi vrhunec vroče zračne mase dosegli v soboto, ko se bodo temeprature na višini 850 hPa (cca. 1500 m) gibale tudi preko 20 °C. Nov vrhunec vročinskega vala bi lahko občutili že v prvi polovici naslednjega tedna, ko kaže, da bi se temepratura spet lahko dvigala, ampak se lahko izračuni za takratni termin še spreminjajo.

Meteorološki izračuni po modelu GFS. Debelejša rdeča črta prikazuje povprečje med leti 1981 in 2010, ostale črte so današnji izračuni glede na različne vhodne podatke. Vir: wetterzentrale.de

Kdaj govorimo o vročinskem valu?

Enotne in natančno določene definicije praktično ni, saj so si vročinski valovi med seboj zelo različni, vsak val vročine pa je po svoje edinstven. Na občutek vročine vplivajo tudi drugi dejavniki, ne samo absolutna temperatura zraka. Zelo pomembna je relativna zračna vlažnost, prenašanje vročine je odvisno tudi od tega v katerem delu poletja nas bo vročina dosegla. Ob koncu pomladi vročino veliko težje prenašamo, kot ob koncu poletja, ko se telo že nekoliko privadi visokim temperaturam. Bolj ali manj pri nas o vročinskem valu govorimo, kadar najvišja dnevna temperatura vsaj 3 dni zapored presega mejo 30 °C. V primeru, da se najvišje dnevne temperature 3 dni zapored gibljejo malo čez 30 °C, govorimo o blagem in kratkotrajnem vročinskem valu. Po svetu obstajajo različne definicije pojma “vročinski val”. Preberite si, več o vročinskem valu TUKAJ.

Kombinacija visoke relativne zračne vlage in visoke temperature je lahko zelo nevarna!

Zračna vlaga je pri občutku vročine eden najpomembnejših (velikokrat celo najpomembnejši) dejavnikov. Zakaj včasih “gorimo” že pri 25 °C, drugič pa z lahkoto prenašamo 30 °C? Občutek vročine je pri visoki relativni zračni vlagi veliko večji, kot pri nižji. To lahko v poletnem času občutimo v dnevih, ko za popoldanske ure napovedujemo krajevne nevihte. V takih dneh je relativna zračna vlažnost navadno visoka, še posebej tik pred prihodom nevihte. Takrat govorimo o soparnem ozračju, naše telo pa se pogosto intenzivneje poti. Človeško telo se hladi tako, da izloča znoj. Če je zrak nasičen z vlago, znoj ne izhlapeva ali pa izhlapeva počasi, zato nam je vroče. Ko je zrak suh (nizka relativna zračna vlažnost), okoliški zrak sprejema izhlapevanje znoja iz našega telesa, telo se posledično hitreje hladi.

Primerjava med Slovenijo in Saharo. Pogosto nam je v Sloveniji pri 25 °C bolj vroče kot bi nam bilo sredi Sahare pri 40 °C. Razlog najdemo ravno v relativni zračni vlagi. V Sahari je vlaga navadno zelo nizka, zrak je zelo suh, naše telo tako hitreje odvaja znoj in se tako hladi. Prav nasprotno je pri nas, ko se ob višji relativni zračni vlagi izhlapevanje znoja upočasnjuje, zato se naše telo ne hladi tako hitro. Ob suhem zraku pa obstaja tudi večja nevarnost dehidracije, saj naše telo hitreje izloča vlago. Idealna relativna zračna vlažnost je nekje med 35 in 65 %. 

V grobem pomeni, da stopnja vlažnosti zraka vpliva na občutek vročine. 

Prispevek pripravil: A. R.