Po sredini marca vremenski preobrat: prihaja ohladitev in več padavin

Zadnji ansambelski izračuni numeričnih modelov za območje Slovenije nakazujejo precej zanimiv vremenski razvoj v drugi polovici marca. Po razmeroma stabilnem začetku obdobja se okoli sredine meseca kaže jasen signal za spremembo zračne mase in bolj dinamično vremensko dogajanje nad srednjo Evropo. Do približno 15. marca so scenariji modela še precej usklajeni, temperature na višini okoli 850 hPa pa se gibljejo nekoliko nad povprečjem za ta del leta. Nato se okoli 16. oziroma 17. marca v večini ansambelskih scenarijev pojavi precej izrazit padec temperature. Vrednosti na približno 1500 metrih nadmorske višine se iz območja okoli +3 do +5 °C spustijo proti približno -3 do -5 °C, kar kaže na prihod hladnejše zračne mase nad srednjo Evropo.

Hkrati se prav v tem obdobju na ansamblih pojavi tudi precej izrazit signal za padavine. Več scenarijev kaže povečano verjetnost padavinskih epizod okoli 16. in 17. marca, kar nakazuje, da bi hladnejši zrak območje lahko dosegel v povezavi s prehodom vremenske fronte ali ciklonskega območja. Takšna kombinacija pogosto pomeni hitro vremensko spremembo z občutnejšim padcem temperature. Če bodo padavine v času ohladitve dovolj intenzivne, bi se lahko meja sneženja prehodno precej znižala. V višjih legah Alp in predalpskega sveta bi v takem primeru lahko ponovno snežilo, medtem ko v nižinah severne ali severovzhodne Slovenije ni izključen tudi pojav mokrega snega ali sodre, kar je za drugo polovico marca sicer še vedno povsem mogoč scenarij.

Po tem prehodu ansambelski izračuni kažejo precej bolj razpršeno sliko. Temperature na višini 850 hPa večinoma ostajajo v območju med približno -2 in +4 °C, kar pomeni nadaljevanje precej spremenljivega pomladnega vremena. Takšen razpon nakazuje pogoste menjave zračnih mas nad našimi kraji, občasne prodore nekoliko hladnejšega zraka ter več zaporednih prehodov vremenskih front.

Na sinoptični karti za 18. marec je nad Evropo vidna izrazita dolina hladnejšega zraka, ki se iz severne Evrope spušča proti srednji Evropi in Balkanu. Slovenija se v takšni postavitvi nahaja na meji med hladnejšim zrakom na vzhodu in nekoliko toplejšim zrakom nad zahodnim Sredozemljem. V Sredozemlju je hkrati prisotnih več ciklonskih območij, kar omogoča dotok vlažnega zraka proti severu.
Takšna postavitev običajno pomeni bolj nestabilno vreme. Okoli 17. in 18. marca lahko pričakujemo povečano verjetnost padavin ob prehodu vremenske fronte ter prehodno ohladitev. Ob dotoku hladnejšega zraka bi se lahko meja sneženja v višjih legah znova znižala, vreme pa bo verjetno precej spremenljivo.

Če pogledamo širšo sinoptično sliko nad severnim Atlantikom in Evropo, ostaja indeks severnoatlantske oscilacije pozitiven, kar praviloma pomeni okrepljen atlantski tok in pogostejše potovanje ciklonov proti severni Evropi. Ob tem se Madden-Julianova oscilacija v naslednjih tednih pomika proti fazam 7 in 8, ki v tem delu leta statistično nekoliko povečujeta možnost bolj valovitega zračnega toka nad Evropo in občasnih prodorov hladnejšega zraka proti srednji Evropi.

Dodatno zanimiv signal prihaja tudi iz stratosfere. Napovedi vetrov v zgornji stratosferi kažejo postopno slabljenje polarnega vrtinca proti koncu marca, kar je sicer za ta del leta precej običajen pojav. Tak proces lahko prispeva k večji valovitosti zračnega toka nad severno poloblo in s tem k bolj dinamičnemu vremenskemu dogajanju nad Evropo.

Stanje zonalnih vetrov, tj. polarnega vrtinca. > 0 m/s → zahodni vetrovi še vedno pihajo okoli pola → polarni vrtinec obstaja

Vse skupaj tako kaže na to, da se bo po sredini marca nad našimi kraji začelo obdobje precej spremenljivega vremena. Najbolj izrazita vremenska sprememba se trenutno nakazuje okoli 16. in 17. marca, ko bi lahko ob prehodu fronte prišlo do hitrega ohlajenja in povečane verjetnosti padavin. V nadaljevanju druge polovice marca pa modeli nakazujejo nadaljevanje dinamičnega pomladnega vremena z več prehodi vremenskih front, temperaturnimi nihanji in občasnimi padavinami.