Nepalske hudourniške poplave ni sprožil potres, temveč ravno obratno – gmota padajočega ledu in skalnega drobirja je povzročila seizmični dogodek z magnitudo kar 5,2!
Po prvih ugotovitvah se je 26. avgusta na približno 5.200 metrih nadmorske višine na območju nepalsko-tibetanske meje odlomil spodnji del ledenika. Ogromna gmota ledu in skalovja je zdrsnila približno 1.200 metrov globoko ter zgrmela v dolino reke Lhende Khola.
Plaz je najverjetneje začasno zajezil reko, zaradi česar se je voda za naravno pregrado začela hitro kopičiti. Ko je pregrada popustila, je po dolini silovito zdrvel izjemno gost hudourniški val, sestavljen iz vode, ledu, blata in skalnega drobirja. Meritve kažejo, da se je gladina reke na nekaterih odsekih v samo pol ure dvignila za kar devet metrov!
Trenutna bilanca katastrofe (27. avgust):
Merilne naprave so zabeležile tudi seizmični dogodek z magnitudo 5,2, za katerega so sprva domnevali, da je šlo za potres, ki je sprožil celoten dogodek. Poznejša analiza ameriškega geološkega zavoda USGS pa je pokazala, da je seizmični signal povzročila kar padajoča gmota ledu in skalovja. Čeprav se sliši neverjetno, do pravega potresa sploh ni prišlo.
Tako kot drugod na severni polobli se tudi Himalaja hitro segreva. To povzroča intenzivno izgubljanje ledeniške mase in povečuje nevarnost podobnih visokogorskih dogodkov. Na istem območju se je podoben dogodek zgodil že lani, ko se je nenadoma izpraznilo ledeniško jezero. Nastala poplava je zahtevala več smrtnih žrtev in povzročila obsežno škodo na infrastrukturi.
Vir naslovne fotografije: Sanjit Pariyar/NurPhoto via AFP