Neurje
  • Napovedi
    • Samodejne postaje
    • MIN / MAX – ARSO
    • STORM ALARM MAP
    • WRF ARW – SLO
    • GFS – EVROPA
    • Snow map
    • Vreme podrobno I
    • Vreme podrobno II
    • Višina padavin-24h
    • Splošne napovedi
    • Srednjeročna
  • Trenutno stanje
    • Ostale radarske slike
    • Animacija WINDY
    • Satelitske slike oblačnosti
    • Udari strel
    • Verjetnost pojava toče
    • Vodne postaje Slovenije
    • Hidrološke postaje ARSO
    • Vertikalna sondaža
    • Nevarnost žledenja
  • Vremenska poročila
    • Srednjeročna napoved
    • Reportaže
    • Dogodki v Sloveniji in okolici
    • Dogodki po svetu
    • Poročanje – postani poročevalec
    • Arhiv napovedi
  • TopFoto Neurje
    • Fotogalerija
  • Ostalo
    • Trgovina
    • Lovci na nevihte
    • Klasifikacija vremenskih pojavov
  • O nas
    • Ekipa
    • Partnerji in povezave
    • DOMENE
    • GOSTOVANJE
    • Pogoji uporabe
    • Kontakt
  • Sveže
    • Stabilen in topel zaključek tedna, za prvomajske praznike pa vse bolj diši po spremenljivem vremenu

      Stabilen in topel zaključek tedna, za prvomajske praznike pa vse bolj diši po spremenljivem vremenu

      22. aprila, 2026
      Storm alarm map | 20.04.2026

      Storm alarm map | 20.04.2026

      21. aprila, 2026
      Prihaja klasična vremenska fronta: tokrat brez “loterije” pri padavinah

      Prihaja klasična vremenska fronta: tokrat brez “loterije” pri padavinah

      17. aprila, 2026
      Jutri deževno, a brez večjih količin – največ na zahodu

      Jutri deževno, a brez večjih količin – največ na zahodu

      13. aprila, 2026
      Sinoptična napoved: več valov padavin med 13. in 15. aprilom

      Sinoptična napoved: več valov padavin med 13. in 15. aprilom

      10. aprila, 2026
      El Niño 2026 bi lahko postal zgodovinski – celo najmočnejši v sodobnih meritvah?

      El Niño 2026 bi lahko postal zgodovinski – celo najmočnejši v sodobnih meritvah?

      8. aprila, 2026
      Trenutna vremenska slika: Sredozemski ciklon prinaša oblačnost, proti Grčiji tudi saharski prah

      Trenutna vremenska slika: Sredozemski ciklon prinaša oblačnost, proti Grčiji tudi saharski prah

      2. aprila, 2026
      Ekskluzivno: Po novem lahko naročite sonce za svojo regijo – dovolj je SMS na 1919

      Ekskluzivno: Po novem lahko naročite sonce za svojo regijo – dovolj je SMS na 1919

      1. aprila, 2026
      Močan veter – tokrat oranžno opozorilo za Primorsko

      Močan veter – tokrat oranžno opozorilo za Primorsko

      1. aprila, 2026

Nevarnost žledenja

 

Kratkoročna napoved debeline žledu in pojava žledoloma na območju Slovenije (GIS)

Več o kartah nevarnosti žledenja si lahko preberete tukaj, o modelu za kratkoročno napoved pojava žledoloma pa tukaj.


Kako nastaja žled in kako razbrati možnost žledenja s pomočjo vertikalne sondaže?

Žled nastane zaradi padavin v obliki dežja, ki se pojavljajo pri negativnih temperaturah zraka pri tleh ter negativnih temperaturah tal, površin in predmetov, na katerih žled nastaja.

Žled se pojavi ob temperaturni inverziji, kadar se pri tleh zadržuje hladen zrak s temperaturami pod lediščem, v višinah pa (pri nas običajno z jugozahoda iznad Sredozemlja) doteka toplejši in zelo vlažen zrak, čemur pravimo tudi advekcija toplejšega zraka. Inverzija zaradi advekcije ali frontalna inverzija se najpogosteje pojavlja ob frontalnih površinah v ciklonih, kjer toplejši zrak doteka nad hladnejšega. Pri nas je to značilno za zavetrne (sekundarne) ciklone v Sredozemlju. Ob topli fronti v višinah namreč že doteka toplejša zračna masa, v neprevetrenih nižinskih predelih, kotlinah in dolinah pa se lahko še zadržuje hladen zrak, ki je posledica predhodne hladnejše advekcije pri tleh ali prizemne inverzije zaradi radiacijskega ohlajanja ob jasnih nočeh. Inverzna plast ob pojavu žleda je pogosto posledica hkratne advekcije toplega zraka v višjih legah in hladnejšega v prizemni plasti ozračja. Če je ob tem vlage dovolj za nastanek padavinskih oblakov (nimbostratusov), v višjih legah ponavadi sneži, ko pa snežinke prispejo do plasti toplejšega zraka (s temperaturo nad 0 °C), se talijo in preobrazijo v dežne kapljice. Dež nato nižje doseže hladnejšo prizemno inverzno plast, kjer temperatura zopet pade pod 0 °C. Drobne dežne kapljice lahko na poti skozi hladnejšo plast zamrznejo in nastane zmrznjen dež, a je pogosto plast hladnega zraka pretanka in kapljice na poti do tal ne zamrznejo, se pa ohladijo do ledišča ali pod 0 °C. Ko podhlajene kapljice dosežejo zamrznjena tla, snežno površino ali podhlajene predmete, v hipu zamrznejo. Z nabiranjem in primrzovanjem novih kapljic se ledena plast počasi debeli in lahko povsem oblije veje in debla dreves, električno napeljavo itd. Debelina žledu je odvisna od trajanja temperaturne inverzije ter od trajanja in količine padavin. Največ škode žledenje povzroči prav v gozdovih in na elektrovodih.

V Sloveniji je žled najpogostejši na območju dinarske pregrade, zlasti v nekoliko nižjih predelih, kot so kraška polja in podolja, ter na območju Brkinov. Večinoma ne seže do vrhov visokih dinarskih planot, najbolj izrazit je v pasu med 400 in 1000 m nadmorske višine. Na višjih delih dinarskih planot in hribovij težave pogosteje povzroča debela plast trdega ivja, ki ima zaradi obtežbe dreves podoben učinek kot žled.

Karta ogroženosti Slovenije zaradi žleda. Vir: ARSO

 

Možnost žledenja lahko precej enostavno razberemo z vertikalne sondaže. Za boljšo predstavo spodaj dodajamo primer vertikalne sondaže 31. januarja 2014, ko je Slovenijo prizadel katastrofalen žledolom.

Vertikalna sondaža ARSO dne 31. 1. 2014 kaže na tipični profil temperature, ki omogoča nastanek žleda. Več o vertikalni sondaži si lahko preberete tukaj.

 

Rdeča barva na sondaži prikazuje meje območja toplejše plasti, zaradi katere je sneg na višini okrog 1800 m prehajal v dež. Do tega je prišlo zaradi dotoka toplejšega zraka, ki so ga prinašali južni do jugozahodni vetrovi, na nadmorski višini pod 1200 m pa je še vedno pritekal hladen zrak z vzhoda (puščice za smer in hitrost vetra na desni strani). Na višini okrog 900 m je bila temperatura -4 °C. Stik oziroma bližina krivulj temperature in temperature rosišča kaže na oblačnost in veliko verjetnost padavin.

Več o katastrofalnem žledolomu konec januarja in v začetku februarja 2014 si lahko preberete v poročilu ARSO ter v strokovnem članku revije Ujma.

Delite na:

Skupna višina padavin v 48h

Verjetnostna napoved za LJ

Radarska slika padavin ARSO

Temperatura na ploskvi 850 hPa

Temperatura na ploskvi 500 hPa

Družabna omrežja

Oglas

Časovnica prispevkov

22
Apr 13:39

Stabilen in topel zaključek tedna, za prvomajske praznike pa vse bolj diši po spremenljivem vremenu

21
Apr 08:41

Storm alarm map | 20.04.2026

17
Apr 09:14

Prihaja klasična vremenska fronta: tokrat brez “loterije” pri padavinah

13
Apr 11:05

Jutri deževno, a brez večjih količin – največ na zahodu

10
Apr 10:36

Sinoptična napoved: več valov padavin med 13. in 15. aprilom

Oglas

Družabna omrežja

Zanimive povezave

  • Državna meteorološka služba ARSO
  • Vremenska opozorila METEOALARM
  • Napovedi neviht za Evropo – ESTOFEX
  • Meteorološka služba FJK
  • Avstrijska meteorološka služba
  • Hrvaška meteorološka služba
  • Madžarska meteorološka služba
  • Nemška meteorološka služba
  • Vremenski portal Meteociel.com

O nas

Smo skupina navdušencev nad vremenom in pojavi, ki so z njim povezani. Ukvarjamo se predvsem z obveščanjem o vremenskem dogajanju v Sloveniji in okolici.

Kontakt

  • [email protected]

 

Skrbnik spletišča

© 2025 Neurje.si - Vse pravice pridržane.
Close Window

Loading, Please Wait!

This may take a second or two. Loading, Please Wait!
  • Storm Alarm Map
  • Kontakt