1.julija je bila objavljena prva različica verjetnostnega modela sistema za napovedovanje umetne inteligence.(AIFS), ki je operativno podprta. Različica modela je AIFS ENS v1 in je nadomestila prejšnji eksperimentalni model AIFS ENS DIFF. Glavna novost je v tem, da ta model ne temelji na klasičnih matematičnih enačbah, ampak se je “naučil” napovedovati vreme iz ogromnih količin zgodovinskih podatkov – analiziral je podatke o temperaturi, pritisku, vlažnosti in drugih parametrih iz zadnjih desetletij ter prepoznava vzorce, ki jih nato uporablja za napovedi.

Strojno učni sistem za napovedovanje vremena. V NWP(numerical weather prediction) oz. v modelu, ki temelji na fiziki zapišemo v bistvu fizikalne zakone ali zakone, ki urejajo razvoj atmosfere, v obliki računalniške kode, ki se nato zažene in ustvari napoved. Medtem ko se v strojno učnem modelu vremenske napovedi model uči iz ponovne analize območja. Kako se atmosfera razvija, nato pa mu pustimo, da se uči iz operativne analize visoke ločljivosti. Torej se v resnici samo uči iz napovednih polj, kako se atmosfera razvija. Pokažemo mu 40 let podatkov ponovne analize iz obdobja 5 in nato 10 let operativnih podatkov, model pa se nauči vedno napovedovati šest ur v prihodnosti. Torej, od ene analize se premaknemo na naslednjih šest ur do naslednje analize in tako naprej in tako naprej.
Pri tem generira kar 50 različnih scenarijev naenkrat (skupinske napovedi), da oceni verjetnost posameznih vremenskih dogodkov. To pomeni, da nam bo lahko npr. pokazal, ali je verjetnost dežja čez 10 dni 30 % ali 80 %, kar je še posebej uporabno za srednjeročne napovedi (3–15 dni). Prednost AIFS je hitrost – klasični modeli za izračun potrebujejo ure na superračunalnikih, UI pa lahko generira napoved v minutah. Poleg tega lahko bolje zajame ekstremne dogodke, če je bil dobro usposobljen (npr. nevihte, ki so redke, a uničujoče). Težave so še vedno prisotne: če UI v učnih podatkih ni srečal določenih situacij (npr. nenavadno hitre spremembe tlaka), lahko napove neresnične stvari, zato ECMWF temeljito preverja zanesljivost modela. Za uporabnike bi lahko to prineslo hitrejše posodobitve napovedi (npr. vsake 3 ure), natančnejše ocene tveganj za ekstremne vremenske pojave in bolj zanesljive napovedi za obdobje do dva tedna. AIFS ne bo popolnoma zamenjal klasičnih modelov – namesto tega bodo verjetno delovali skupaj (npr. UI pospeši rutinske izračune, tradicionalni modeli pa se osredotočijo na zapletene situacije). ECMWF že sodeluje s podjetji, kot sta Google (model GraphCast) in Huawei (model Pangu-Weather), vendar je AIFS eden prvih, ki se osredotoča na ansambelske metode za oceno negotovosti. Če bo projekt uspešen, bomo lahko v prihodnosti bolje načrtovali izlete, kmetijska opravila ali se izognili nevarnim vremenskim dogodkom, medtem ko bo meteorologom služil kot dodatno orodje za odločanje.
WeatherBELL je dal na voljo celoten nabor izdelkov za ta nabor podatkov(zemljevidi, meteogrami, howmollerjevi diagrami, telekonekcije). Podatki se proizvajajo 4-krat na dan, z napovedanim trajanjem 15 dni in prostorsko ločljivostjo 0,25 stopinje za vsa polja.
Po vstopu v drugo polovico poletja opažamo, da se julij ponaša z opazno nižjimi povprečnimi temperaturami v primerjavi z junijem, in to tako glede na lokalne slovenske razmere kot tudi na globalni ravni. Trenutno izmerjeno temperaturno odstopanje v juliju znaša +0,204 °C, kar predstavlja znatno zmanjšanje skoraj pol stopinje v primerjavi z enakim obdobjem julija 2023. Tako izrazita razlika v temperaturah je znana kot pomemben indikator podnebnih variabilnosti, ki lahko odraža različne meteorološke in podnebne vplive ter nas spodbuja k natančnejšemu spremljanju teh sprememb.
Hladna fronta se pomika čez Srednjo Evropo, zato se je danes osvežilo po nekaj dneh toplejšega vremena. Občasno nastajajo padavine, ki so bolj verjetno v severnejšemu delu države, za nekoliko več padavin je trenutna postavitev višinske doline nekoliko preveč severno.
Ponoči pa nas bo ta višinska motnja tudi prešla in potovala proti jugovzhodu in verjetno bo takrat padla marsikje glavnina padavin, padavine pa se bodo zavlekle tudi v jutranji in dopoldanski čas. Popoldne pa bodo ob ohlajenem zraku v višinah nastajale krajevne plohe in nevihte.
Jutri bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, največ sonca bo na Primorskem, občasno se bodo pojavljale krajevne padavine, ki bodo pogostejše na vzhodu, najvišje temperature bodo med 21 °C in 26 °C, na Primorskem do 30 °C.
Od petka se bo nad našim območjem prehodno stabiliziralo vreme, saj se bo krepilo območje visokega zračnega pritiska, ki ga bo podprl greben toplega zraka iz Afrike. Ta sinoptična situacija bo od petka dalje prinesla prevladujoče sončne razmere z vsakodnevnim naraščanjem temperatur.
V petek bo večinoma sončno s svežim jutrom, popoldne lahko zlasti na vzhodu nastane kakšna ploha, najvišje temperature bodo med 24 °C in 29 °C.
Jutranji čas bo še vedno zaznamovan s svežino zaradi prisotnosti hladnejšega zraka, kar bo na trenutke ustvarjalo velike temperaturne razlike med jutri in popoldanskimi urami. Vpliv visokega zračnega pritiska bo prispeval k suhi in stabilni vremenski sliki.
V soboto bo sončno s svežim jutrom, zapihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 27 °C in 32 °C.
Nad severnim Atlantikom se bo hitro vzpostavila nova atlantska vremenska motnja, karakterizirana z vremensko fronto, ki bo vplivala na naše vreme v začetku prihodnjega tedna. Prvi znaki te vremenske spremembe se bodo pokazali že konec tedna, ko bo v soboto začel pihati jugozahodni veter. Ta veter je pogosto znanilec prihajajočih vremenskih sprememb, saj poveča prenos toplote in vlage v naše kraje v tem času z afriškim grebenom.
V nedeljo bo sončno in vroče, popoldne ni izključena na severu kakšna nevihta, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 28 °C in 33 °C.
Pričakuje se, da bo jugozahodni veter svoj vrhunec dosegel v ponedeljek, s posebno močnimi sunki v okolici Pohorja, kjer lahko hitrost vetra preseže 70 km/h.
V ponedeljek bo sončno in vroče, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 30 °C in 36 °C.
V ponedeljek lahko pričakujemo višek tega toplotnega obdobja. Temperatura na vzhodu bo lahko lokalno dosegla tudi +37 °C. Med najbolj verjetnimi lokacijami za doseganje tako visokih temperatur je Črnomelj, kjer se pričakuje, da bo vpliv fenskega segrevanja še posebej izrazit.
Skupaj z višinsko dolino hladnega zraka se bo vremenska fronta bližala Alpam. Sistem bo ravno nad Srednjo Evropo, po skupinskem izračuni AIFS in ecmwf, začel stagnirati in se nekoliko poglobil in se pomaknil mimo naših krajev proti jugovzhodu. Hkrati pa se bo nad severnim delom Atlantika krepil greben z visokim zračnim tlakom. Če bo do tega prišlo, je pred nami nekoliko daljše obdobje bolj spremenljivega in svežega vremena, ki bi se lahko nadaljevalo do konca naslednjega tedna. Ob koncu meseca se bo vreme spet stabiliziralo.

Animacija(klikni sliko) vremenskega dogajanja do konca julija s stagniranjem višinske doline nad območjem Alp in kasnejšim prehodom čez Slovenijo

Skupinski izračun AI ima spremenljiv večji del prihodnjega tedna z dvemi maksimumi, prvi je prehod vremenske fronte in drugi prehod višinske doline