Hladnejši vdori nasproti Saharski advekciji: Bitka za evropsko podnebje

4. junija, 2025

Včeraj smo imeli prvi dan z večjo točo v tem poletju na Goričkem. Da pojasnim kaj se je točno dogajalo. Spodaj vidimo atmosferski profil Murske Sobote za včerajšnji dan.

Včerajšnji atmosferski profil na območju Murske Sobote(vir weatherbell)

Ključni parametri, ki so prispevali k potencialni toči, se začnejo z razpoložljivostjo konvektivne energije, CAPE. Profil kaže vrednosti CAPE 962 J/kg za zračni delec pri tleh in 1297 J/kg za najbolj nestabilno zračni delec. Čeprav te vrednosti same po sebi ne zagotavljajo toče, kažejo na zadostno nestabilnost ozračja, potrebno za dvig vlažnega zraka in tvorbo močnih kumulonimbusnih oblakov, iz katerih lahko nastane toča. Še pomembneje je, da konvektivna inhibicija (CIN) znaša le -16 J/kg, kar pomeni, da je zaviranje dviganja zraka minimalno. Ta nizka vrednost CIN olajša nastanek konvekcije, torej dviganja zraka, ki vodi v razvoj neviht.

Možno prisotnost toče dodatno podpira striženje vetra (shear). Na profilu je prikazano striženje vetra med 0 in 3 km z vrednostjo 30 vozlov. Striženje vetra omogoča organizacijo neviht in ločuje vstopni tok vlažnega zraka od izstopnega toka hladnega odtočnega zraka, kar podaljšuje življenjsko dobo nevihte in povečuje njen potencial za proizvodnjo nevarnih pojavov, kot je toča. Vrednost 70.4 m²/s² za SRH (Storm Relative Helicity) med 0 in 1 km nakazuje zmeren potencial za rotacijo v nevihti. Rotacija je značilna za supercelične nevihte, ki so znane po tem, da lahko proizvedejo točo večjih dimenzij.

Atmosferski profil kaže, da je raven zmrzovanja na 3550 metrih. To pomeni, da so vodne kapljice v oblakih na tej višini izpostavljene temperaturam pod ničlo. Če so navzgor usmerjeni tokovi zraka v oblaku (updrafts) dovolj močni, lahko vodne kapljice dosežejo višine, kjer zamrznejo, nato pa potujejo navzdol, nabirajo dodatno vodo, ki zamrzne in tako tvorijo točo. Paramater Total Totals (49) in K-Index (31) podpirajo možnost neviht z veliko vlage Precipitable Water (1.26 in.). Vrednosti Significant Tornado Parameter (0.4) in Supercell Composite Parameter (0.0) ne kažejo na možnost supercelic.

Čeprav analiza ne more zagotoviti, da je toča dejansko nastala, jasno kaže, da so bili atmosferski pogoji včeraj v bližini Murske Sobote ugodni za razvoj močnih neviht, ki so imele potencial za proizvodnjo toče. Kombinacija nestabilnosti, nizke inhibicije, močnega striženja vetra in prisotnosti vlage so ključni elementi, ki so prispevali k temu potencialu.

Kanadski sezonski model kaže na rekordno topel junij

Junij se je letos začel izjemno toplo, kar že v zgodnjih dneh meseca nakazuje na potencialno zgodovinsko toplo obdobje. Čeprav je šele nekaj dni junija za nami, napovedi kažejo, da bi ta mesec lahko sodil med najbolj vroče junije v zgodovini meteoroloških meritev na našem ozemlju. Trenutne temperature so namreč primerljive z vrhunci, ki smo jih zabeležili v letih 2003, 2019, 2021 in 2022 – obdobjih, znanih po izrazito visokih junijskih temperaturah in podnebnih ekstremih.

Po podatkih kanadskega sezonskega napovednega modela, ki analizira globalne vzorce, nas lahko v preostanku meseca pričakuje nadaljevanje vročega vremena. Model nakazuje, da bi lahko odstopanje povprečnih junijskih temperatur od dolgoletne normale (v primerjavi s periodo 1991–2020) preseglo več kot 3 °C. To bi junij 2025 postavilo v isto kategorijo z omenjenimi rekordnimi leti.

Po temperaturnih anomalijah kanadskega modela bo junij zelo vroč mesec

Nad večjim delom Evrope naj bi bil tudi bolj sušni mesec

Kljub zanimivim napovedim pa je pomembno poudariti, da so sezonske napovedi še vedno pretežno orientacijske narave. Težko jih je obravnavati kot natančne prognoze, saj zaradi kompleksnosti podnebnih interakcij ostajajo občutljive na spremembe. Njihova glavna vrednost je v tem, da opozorijo na splošne trende – na primer, ali lahko pričakujemo nadpovprečno toplo, suho ali deževno sezono. Podatki o anomalijah 3 °C so torej zgolj indikator, da je verjetnost ekstremnega vremena višja, ne pa garancija, da se bo to tudi uresničilo.

Zato je smiselno junij obravnavati z dvojnim pristopom: biti seznanjen s potencialnimi izzivi vročine, hkrati pa se zavedati, da lahko lokalni vremenski pojavi – kot so hladnejši vplivi z Atlantika ali nepredvidene nevihte – še vedno prilagodijo končni potek meseca.

Hladnejši vdori nasproti Saharski advekciji: Bitka za evropsko podnebje

Obdobje z izrazitim pozitivnim severnoatlantskim oscilacijskim indeksom (NAO+) se počasi zaključuje. To klimatsko stanje je povzročilo, da je bil nad severozahodno Evropo prisoten nizek zračni tlak, kar je vplivalo na prevladujoče jugozahodne vetrove v naših krajih. Posledično so se padavine večinoma pojavljale severno od Alp, vendar so se ob določenih vremenskih situacijah, kot je bila včerajšnja, padavine razširile tudi južneje.

Obdobje izrazito pozitivnega NAO se zaključuje

Jutri bo večinoma sončno, občasno bo na nebu nekaj spremenljive oblačnosti, v hribovitem svetu zahodne Slovenije lahko nastane popoldne kakšna ploha ali nevihta, pihal bo jugozahodni veter, na severozahodu bodo temperature okoli 22 °C, drugod med 25 °C in 30 °C, na severovzhodu do 32 °C.

Do konca tedna bosta na nas vplivali dve vremenski motnji, prva ki se bo danes približala območju Alp bo zelo oslabljena in ne bo imela večjega vpliva na vreme pri nas, morda jutri kakšna ploha ali nevihta nastane v zahodnem delu Slovenije, drugje pa je verjetnost zelo majhna. Druga pa bo imela bistveno večji vpliv in bo prinesla prvo junijsko nekoliko večjo količino padavin.

V petek bo večinoma sončno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije lahko nastane popoldne kakšna ploha ali nevihta, pihal bo jugozahodni veter, na severozahodu bodo temperature okoli 23 °C, drugod med 25 °C in 30 °C, na severovzhodu do 32 °C.

Animacija(klikni sliko) prehoda vremenske fronte v nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek

Ob približevanju pa bo pihal okrepljen jugozahodni veter, ki bo najmočnejši v soboto.

V soboto bo pihal okrepljen jugozahodni veter(vir imweather)

V soboto bo večinoma sončno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije lahko nastane popoldne kakšna ploha ali nevihta, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, na severozahodu bodo temperature okoli 23 °C, drugod med 26 °C in 31 °C, na severovzhodu do 33 °C.

V nedeljo pa naj bi prišlo do sinoptično pogojenega preloma v vremenskem vzorcu. Iz višjih zemljepisnih širin, zlasti iz skandinavske regije, bo proti alpskemu prostoru prodrla masa hladnejšega ozračja. Ta zračna masa, ki izvira iz arktičnega zračnega bazena, bo v interakciji s preostankom toplejše zračne mase nad Srednjo Evropo povzročila izrazito temperaturno kontrastno območje. Intruzija hladnega zraka bo destabilizirala atmosfersko vertikalno stabilnost, kar bo spodbudilo povečano konvekcijsko aktivnost. Menjava zračne mase lahko privede do nastanka burnega vremenskega dogajanja, vključno z krajevnimi nevihtami, lokalno točo, sunkovitim vetrom in kratkotrajnimi, a močnimi padavinami, zato spremljajte naša obvestila.

V nedeljo bo sprva sončno, čez dan bo oblačnost od severozahoda naraščala, popoldne bodo na severu že krajevne plohe in nevihte, ki se bodo hitro širile proti jugu, zgodaj popoldne bo na severovzhodu že zapihal okrepljen severni veter, kasneje tudi drugod. Čez dan bo še vroče, popoldne pa se bo od severovzhoda občutno ohladilo, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 24 °C, drugod med 27 °C in 32 °C.

Animacija(klikni sliko) vdora bistveno hladnejšega zraka v noči na ponedeljek

Pričakovana količina padavin do ponedeljka

V ponedeljek bo sprva pretežno oblačno, na jugovzhodu bo zjutraj še deževalo, čez dan se bo povsod zjasnilo, pihal bo severni veter, najvišje temperature bodo med 18 °C in 23 °C, na Primorskem do 25 °C.

V naslednjem tednu nas čaka prijaznejše vreme, sprva bomo pod vplivom severnih vetrov in burje na Primorskem. Ponedeljek in torek bosta bolj sveža. Kot sem napisal NAO+ se poslavlja, sicer prehodno bo še vztrajal tudi v prihodnjem tednu, toda splošni trend je skandinavska blokada ali ATR blokada nad severnim delom Atlantika.

Prevladujoč režim bo ATR oz. blokada

Od srede naprej je pričakovati postopno spremembo cirkulacije, iz severozahodne Afrike bo prodrl subtilni toplotni val, ki bo preko Zahodnega Sredozemlja prinesel advekcijo subtropske zračne mase. To bo povzročilo dvig temperatur za približno 2–3 °C na dan, s čimer bodo maksimalne vrednosti do petka dosegle 32–33 °C. Povečana insolacija (zaradi zmanjšanega oblačnega pokrova) in zmanjšanje hitrosti vetra bosta dodatno podprla termično stabilizacijo.