Prašni vrtinec

Prašni vrtinci (angl. dust devils) so stabilni, lepo oblikovani (ozki in visoki) ter relativno dolgoživi stebri vrtinčastega zraka s prahom ali peskom, visoki od nekaj metrov do 1 km. Ponavadi nastanejo ob povsem jasnem vremenu in šibkih vetrovih ali brezvetrju, večinoma v puščavah, kjer se površina zemlje precej segreje. Vroč zrak nad peskom se hitro dviguje, saj pride v območje hladnejšega zraka in nižjega zračnega tlaka nad njim. Ob pravih pogojih se lahko dvigajoči zrak začne vrtinčiti. Vzrok za nastanek vrtinčenja zraka je lahko tudi rahlo striženje vetra. Dvigajoči se zrak v vrtincu pri tleh povzroči tok ogretega zraka proti vrtincu, kar ga ohranja in okrepi vrtinčenje. Zaradi vrtenja se prašni vrtinec lahko tudi premika. Vrtinčenje je najmočnejše pri tleh, kjer je zrak najbolj ogret in se zato tudi najbolj dviga. Višje se dvigajoči zrak ohlaja, njegova temperatura pa se počasi izenači s temperaturo okolice, zaradi česar izgublja vzgon in navzgor izginja. Najpogostejši vzrok za razpad vrtinca je premik nad manj ogreto podlago, trčenje v razgiban relief, večje grajene objekte, gozd itd. ali sunek hladnejšega vetra iz okolice, ki poruši njegovo dinamično ravnovesje.

Vrtinec vidimo zaradi prahu, ki ga dviguje s tal. Poleg prahu lahko zračni vrtinec dviguje tudi listje, seno in lažje predmete. Po svetu se je pojavilo že mnogo zanimivih primerov, ko je takšen vrtinec dvigoval in vrtinčil seno na travniku ali šotore in lažjo kamp opremo (stole, mize, senčnike, paviljone itd.). Ker vrtinec poganja zgolj velika temperaturna razlika med zrakom pri tleh in zrakom višje, lahko nastane tudi pozimi. Takrat ga vidimo zaradi dviganja snega. Podobni vrtinci se lahko pojavijo tudi ob večjih gozdnih požarih, ko se vroč zrak hitro dviguje ter zavrtinči dim in plamene (ognjeni vrtinec). Tovrstni vrtinci imajo le malo skupnega s tornadi. Hitrosti vetra niti približno ne dosegajo tistih v tornadu, zato prašni vrtinci praviloma ne povzročajo škode.