V napovedih neviht vedno poudarjamo, da so nevihte s spremljajočimi pojavi (intenzivni nalivi, udari strel, močni sunki vetra in toča) lokalnega značaja, kar pomeni, da so območja njihovega pojava praviloma majhna, na primer od 5 do nekaj 10 km². Če so v višinah prisotni močnejši vetrovi, se nevihtne celice hitreje pomikajo in lahko ob ugodnih razmerah prepotujejo tudi daljše razdalje (več kot 100 km). Včasih nevihtni sistemi prečkajo celotno območje Slovenije, na primer iz smeri Italije na zahodu ali jugozahodu do meje s Hrvaško na vzhodu oziroma Madžarsko na severovzhodu. V tem primeru so območja pojava posameznih neviht razmeroma ozki in podolgovati pasovi.

S pomočjo radarskih meritev lahko ocenimo intenzivnost padavin ter velikost padavinskih delcev v ozračju. Padavine radar zazna zaradi odboja dela impulzov nazaj proti anteni. Večji kot so padavinski delci in več kot jih je v ozračju, večji del radarskih žarkov se bo od njih odbil. Vrednosti radarske odbojnosti se praviloma prikazuje z enoto dBZ (decibel glede na faktor odbojnosti Z). Največjo radarsko odbojnost imajo največji padavinski delci, to so zrna toče. Antena meteorološkega radarja, ki se vrti okrog navpične osi, naredi več obratov, pri čemer vsak obrat opravi pri višjem vertikalnem kotu. Radar tako meri padavine na več različnih višinah nad tlemi, računalnik, ki obdeluje podatke, pa lahko od vseh izmerkov po vertikali izvleče najvišjo vrednost odbojnosti. Agencija RS za okolje (ARSO) na svojih spletnih straneh javnosti prikazuje radarsko sliko maksimalne odbojnosti v dBZ ali maksimalne intenzitete padavin v mm/h (pretvorba odbojnosti v jakosti padavin na podlagi Z-R relacije). Najmočnejše padavine so lahko prisotne višje nad tlemi, ni nujno, da so tudi pri tleh. Drug produkt, ki ga je možno dobiti na straneh ARSO, je talna jakost padavin, ki prikazuje ocenjeno intenziteto padavin pri tleh. Omenjena slika je na voljo tudi na naši spletni strani.

Vrednosti radarske odbojnosti okrog 50 dBZ predstavljajo intenziteto padavin okrog 5 mm/5 minut (radarska slika se osveži vsakih 5 minut). Takšna intenziteta padavin se pojavlja ob močnejših nalivih, ki so prisotni pri konvektivnih padavinah, večinoma pri nevihtah. Če iz radarske slike v času pojavljanja neviht izvlečemo zgolj vrednosti nad 50 dBZ (zadnji trije razredi na standardni barvni skali ARSO radarske slike – rdeča, temnordeča in vijoličasta), v grobem dobimo nevihtne celice oziroma območja, nad katerimi so se pojavili močnejši nalivi. Za lažjo predstavo v nadaljevanju dodajamo primer, in sicer iz dne 29. julija 2020, ko je na območju Domžal klestila debela toča.

Radarska animacija padavin 29. 7. 2020 popoldne in zvečer, ko so nad Avstrijo in severno polovico Slovenije nastajale tudi močnejše nevihte z močnimi nalivi in točo. Vir: ARSO.

Animacija pojava in premikanja nevihtnih celic ter močnejših nalivov, kjer je prikazana zgolj radarska odbojnost z vrednostjo nad 5o dBZ. Izdelava: Neurje.si, vir podatkov: ARSO.

Kumulativna animacija celotne poti nevihtnih celic ter močnejših nalivov z radarsko odbojnostjo nad 5o dBZ. Izdelava: Neurje.si, vir podatkov: ARSO.

Na podlagi zadnje animacije lahko ocenimo, nad katerimi območji so se tisti dan pojavile nevihte z močnejšimi nalivi ter tudi kakšna je bila njihova smer, kakšno razdaljo so posamezne nevihte prepotovale itd. Če za vsak dan v letu iz vseh radarskih slik v posameznem dnevu izdelamo kumulativno karto radarske odbojnosti nad 50 dBZ, lahko za vsak dan dobimo podatek, kje so se močnejši nalivi pojavili, oziroma ali so se sploh kje. Z združevanjem dnevnih kart na letno raven lahko v grobem ocenimo, na katerih območjih v Sloveniji so bile nevihte z močnimi nalivi najpogostejše. Tako območja, nad katerimi je meteorološki radar v posameznem dnevu zaznal dovolj velike odbojnosti padavin, dobijo vrednost 1, medtem ko imajo ostala območja vrednost 0. Z vsoto vrednosti na letnem nivoju dobimo število dni, ko so se na določenem območju pojavile nevihte oziroma močni nalivi.

Rezultat izračuna za leto 2020 je torej karta števila dni, ko so se na radarju nad določenim območjem pojavili odboji nad 50 dBZ. Prikazu sicer ne moremo reči število dni z nevihtami, saj upoštevamo zgolj intenziteto padavin, ne pa tudi udarov strel, ki so osnova pri definiciji nevihte. Kljub temu vemo, da je odbojnost nad 50 dBZ vsaj v večjem obsegu najpogosteje prisotna ravno pri nevihtah. Karto smo poimenovali “število dni z močnimi nalivi”, saj za posamezno lokacijo prikazuje število dni, ko je bila največja intenziteta padavin v ozračju nad lokacijo najmanj 5 mm/5 minut. V analizi je bilo uporabljenih 288 × 366 radarskih slik (5-minutni interval), skupaj torej približno 105.000, če odštejemo nekaj manjkajočih podatkov. 

S karte lahko razberemo, da so se v letu 2020 močni nalivi najpogosteje pojavljali na zahodu države, natančneje na območju Srednjega in Spodnjega Posočja ob meji z Italijo. Največje število dni, okrog 20, je bilo zabeleženih na območju hribovja Kanalski kolovrat nad naseljem Kanal. Še večje število dni z močnimi nalivi (do 25) je bilo zaznanih na italijanski strani meje, in sicer na območju predalpskega hribovja Beneške Slovenije (Slavia Veneta) v Furlaniji – Julijski krajini. Območje leži na stiku med Alpami na severu ter Furlansko nižino na jugu, od koder pogosto priteka topel in vlažen zrak, ki se je prisiljen dvigniti ob prvem hribovju, na katerega naleti na svoji poti. Prisilni dvig ob pobočjih višjih hribov ali gora je poleti v nestabilnem ozračju pogosto “sprožitelj” konvekcije, ki privede do razvoja ploh in neviht.

Najmanjše število dni z močnimi nalivi je bilo leta 2020 na zahodnem delu Gornjesavske doline, na območju Rateč, kjer glede na radarske meritve ni bilo zabeleženega niti enega močnega naliva. Pri tem je potrebno omeniti tudi možne napake, ki se pri radarskih meritvah pojavljajo. Predvsem na goratih območjih, ki so poleg tega še precej oddaljena od lokacije meteorološkega radarja, je radarska odbojnost pogosto podcenjena. Kljub temu, da radar nad tistim območjem ni izmeril odbojnosti nad 50 dBZ, je povsem možno, da se je kakšen močnejši naliv vseeno pojavil. Učinek oddaljenosti od lokacije radarja in zastiranja radarskih žarkov zaradi visokih gora je še bolj izrazit na skrajnem severozahodnem delu karte (zgoraj levo), na območju avstrijskih Alp, kjer ravno tako ni prikazanih dni z močnimi nalivi. Napake na radarskih slikah predstavljajo tudi lažni visoki odboji. Te namreč niso posledica močnejših padavin in se vedno pojavljajo na isti lokaciji, in sicer tam, kjer so postavljeni drugi radarji ali oddajniki (pri nas npr. lokacija vojaškega radarja na Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko in RTV oddajnika na Krvavcu).

V nadaljevanju dodajamo še interaktivno karto, s katere je mogoče razbrati več podatkov. Na zemljevidu lahko s klikom na posamezen kvadratek za vaš kraj preverite koliko je bilo dni v letu 2020, ko so se močni nalivi pojavili, koliko takšnih dni je bilo v posameznem mesecu ter na katere datume v letu so se močni nalivi pojavili. Kvadratki oziroma celice so dimenzije 1 km × 1 km, kolikor znaša prostorska ločljivost produktov radarskih meritev.

Karta prikazuje stanje v letu 2020, ki zaradi prostorske spremenljivosti pojavljanja neviht oziroma močnejših nalivov ni enako stanju v predhodnih letih ali v letu 2021. Šele ob povprečenju zadostnega števila let s podatki, bomo lahko govorili o klimatoloških značilnostih ter o tem, kje so nevihte na območju Slovenije v povprečju najpogostejše. Ob koncu letošnjega leta bomo analizirali tudi podatke za leto 2021 in izdelali podobno karto. Zanimivo bo videti, kakšne so razlike in ali je vzorec prostorske razporeditve pojava močnih nalivov podoben. 

Na podoben način, torej na podlagi radarskih meritev, je bila že izdelana ocena pogostosti pojava toče na območju Slovenije, in sicer v diplomskem delu meteorologa Gregorja Stržinarja. Povzetek naloge je dostopen v reviji Vetrnica (Slovensko meteorološko društvo). V analizi so bili zajeti podatki iz daljšega časovnega obdobja, od leta 2002 do 2010. Kljub temu, da je avtor ocenjeval število dni s točo, ki je precej manjše od števila dni z močnimi nalivi, je mogoče razbrati podobnosti v prostorski razporeditvi, predvsem na območjih z največjimi vrednostmi.

Povprečno letno število dni s točo za obdobje maj-avgust med letoma 2002 in 2010. Avtor: Gregor Stržinar, vir: Vetrnica.

Rezultat analize na podlagi radarskih meritev padavin lahko primerjamo tudi z rezultati števila nevihtnih dni ali gostote udarov strel iz tuje literature, ki je na voljo za območje Evrope. Število nevihtnih dni se s sodobnimi pristopi ocenjuje na podlagi detekcije udarov strel, saj je pojav strele ključni faktor oziroma pogoj pri definiciji nevihte. Za območje Evrope je bilo narejenih nekaj študij pogostosti in prostorske ter časovne razporeditve pojava neviht, ki zajemajo različno dolga obdobja meritev. V nadaljevanju dodajamo nekaj ključnih ugotovitev oziroma kart iz različnih študij, ki jih vsaj deloma lahko primerjamo z našo karto, kljub temu, da ta velja zgolj za leto 2020 in je izdelana na podlagi radarskih meritev, ne vključuje pa detekcije udarov strel.

Povprečno letno število nevihtnih dni v obdobju 2005-2014. Vir: Thunderstorm climatology in the Mediterranean using cloud-to-ground lightning observations.

Povprečna letna gostota udarov strel v obdobju 2008-2012. Vir: A European lightning density analysis using 5 years of ATDnet data.

Povprečna letna gostota udarov strel v obdobju 2008–2017 na podlagi podatkov mreže detektorjev ATDnet. Vir: Lightning flash density in Europe on the basis of 10 years of ATDnet data.

Povprečno letno število nevihtnih dni v obdobju 2008–2017 na podlagi podatkov mreže detektorjev ATDnet. Vir: Lightning flash density in Europe on the basis of 10 years of ATDnet data.

Iz kart gostote udarov strel ali števila nevihtnih dni lahko razberemo, da del zahodne Slovenije in severovzhodne Italije sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi. Prav tako lahko opazimo razmeroma dobro prostorsko ujemanje glede na karto števila dni s točo na območju Slovenije ter tudi karto števila dni z močnimi nalivi v letu 2020, kjer ravno tako bolj izstopa zahodni del Slovenije, predvsem območje Posočja ter čezmejno območje južnega roba Julijskih in Karnijskih Alp v Italiji (Predalpe). Proti severu se gostota udarov strel in število nevihtnih dni hitro zmanjšuje, saj so vrednosti ob meji z Avstrijo že bistveno manjše.

Prispevek pripravil: Domen Svetlin.