V noči na petek se bo od severozahoda povsod zjasnilo, veter bo oslabel, najkasneje na severovzhodu države. Nizka bo tudi relativna zračna vlažnost, zato bodo temperature po nižinah hitreje padale kot prejšnje noči ko je to preprečeval predvsem severni veter. Temperatura na višini 850 hPa (cca. 1500 m nadmroske višine) se bo v noči iz četrtka na petek na vzhodu Slovenije gibala okrog -7 °C, na zahodu pa med -3 in -5 °C.
Po nižinah bodo temperature najnižje v petek zjutraj nekje med 4. in 7. uro. Pod ledišče se bodo spustile praktično povsod po državi, razen ponekod na skrajnem severovzhodu države (veter) ter ob morju. Najnižje bodo v zatišnih legah Notranjske in Gorenjske, kjer lahko padejo do okrog -7 °C. V večjem delu države pa se bodo gibale med -1 in -6 °C.
Izdano 20.4.2017 ob 9h
V noči na petek in v petek zjutraj bodo temperature v večjem delu Slovenije padle pod ledišče. Najnižje temperature bodo v zatišnih legah od -6 do -1 stopinje C, zato bo nevarnost spomladanske pozebe.
Ob spomladanskih nizkih temperaturah najbolj trpijo rastline. Pozeba, ki se nam obeta bo lahko še obsežnejša kot lanska. Rastline lahko zaščitite z več različnimi metodami, ki jih lahko najdete TUKAJ. Spodaj je tudi razpredelnica, ki prikazuje občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja.
Zaščita pred pozebo se izvaja z različnimi tehnikami, katerih cilj je zmanjšanje predvidene škode v primerjavi z nasadi, v katerih se ne izvede noben zaščitni ukrep. Zaščitni ukrepi se delijo glede na učinkovitost, čas izvajanja, stroške in fizikalna načela, na katerih temeljijo. V grobem je mogoče ločiti dve skupini ukrepov, in sicer pasivno zaščito, ki se izvaja predhodno, in aktivno zaščito, ki se izvaja ob pojavu pozebe
Pasivna zaščita
Pasivna zaščita ima omejen učinek in se izvaja predvsem tam, kjer ni možnosti za aktivno zaščito. Nekatere metode pasivne zaščite se izvajajo pred aktivno zaščito, nekatere pa se ne smejo izvajati pred njo, ker lahko poslabšajo njene učinke. V takem primeru ima prednost aktivna zaščita, ki lahko da veliko boljše rezultate. Pasivno zaščito sestavljajo večinoma tehnološki ukrepi.
Aktivna zaščita
Za aktivno zaščito so potrebne dovolj natančne meteorološke napovedi pozeb in ustrezna sredstva za izvajanje ukrepov. Vremenska napoved nas lahko samo opozori na nevarnost pojava pozebe, a ne more natančno napovedati, kdaj se bo temperatura v našem nasadu spustila pod ničlo. Organiziranega alarmnega sistema nimamo, pa tudi mreža meteorolo- ških postaj je za te namene preredka. Tako mora vsak sadjar sam poskrbeti za dežurstvo ali primeren alarmni sistem. Če so nasadi v bližini hiše in uporablja za namakanje električne črpalke, lahko postavi tudi avtomatiko za vključitev črpalk, ko pade temperatura mokrega termometra na 0 oC. Kjer so nasadi bolj oddaljeni od naselij in se uporabljajo za oroševanje dizelski agregati ali traktorske črpalke, si lahko nabavi alarmno napravo, ki ga zbudi ob padcu temperature preko mobilnega telefona. Za učinkovito izvajanje zaščite mora imeti vsak sadjar v nasadu psihrometer (Slika 5), ki je sestavljen iz suhega in mokrega termometra. Mokri termometer je navaden termometer, ki ima bučko z živim srebrom oblečeno z bombažnim stenjem, ta pa sega v posodico z destilirano vodo. Tak termometer simulira temperaturo v notranjosti lista, ker upošteva izgube toplote zaradi evaporacije ali izhlapevanja. Postavljen mora biti 0,5 m nad tlemi, ker se zrak najprej ohladi tik nad tlemi. Ko se izvaja zaščita, mora biti postavljen izven dosega razpršilcev. Zelo dobro bi bilo, da ima še en termometer na višini 150 do 180 cm. Po možnosti naj bi to bil minimalno maksimalni termometer (Slika 6). Vsi termometri morajo biti natančni in umerjeni.
Vir: Zaščita pred spomladansko pozebo, Ivan Kodrič, univ.dipl.inž. kmet.
Podrobneje si lahko metode za zaščito rastlin pred pozebo pogledate TUKAJ