Vse o nevihtah

Nevihto opredelimo kot kombinacijo več intenzivnih vremenskih pojavov, povezanih z nevihtnim oblakom kumulonimbusom. Mednje poleg bliska in groma, po čemer se nevihta razlikuje od plohe, sodijo predvsem močni nalivi, močnejši sunki vetra in pojav toče. Nevihte dobijo največ energije s kondenzacijo vodne pare, zato je predpogoj za njihov nastanek dovolj vlažno ter labilno ozračje, ki omogoča vertikalna gibanja in z njimi povezano adiabatno ohlajevanje in kondenzacijo. Slovenija se nahaja na enem najbolj nevihtno aktivnih predelov v Evropi. Na območju od Padske nižine in goratega predela Furlanije - Julijske krajine čez Slovensko primorje in alpski svet preko osrednje Slovenije proti Savinjski dolini in Pohorju ter po avstrijskem Koroškem in Štajerskem se razteza pas, v katerem je v povprečju okoli 50 nevihtnih dni na leto. Največ nevihtnih dni se glede na dolgoletno povprečje pojavlja na skrajnem zahodu Slovenije, v predgorju Julijskih Alp. Glavni razlog za tako pogoste nevihte na našem območju gre iskati v geografski legi. Sredozemsko morje deluje kot glavni vir toplega in vlažnega zraka, gorske pregrade pa vplivajo na gibanje vremenskih front ter skrbijo za proženje neviht v nestabilnem ozračju. Predvsem poleti nevihte pogosto spremljajo obilne padavine, močni sunki vetra in tudi toča. Močnejša neurja vsako leto povzročijo nemalo škode na objektih, v kmetijstvu in gozdarstvu.