V soboto, 6. julija, so bili pogoji za nastanek močnih neviht, tudi supercelic, zelo ugodni na ravnini severovzhodne Italije (Furlanija – Julijska krajina in Benečija). Tam je bilo za razvoj konvekcije na razpolago 2000 do 3000 J/kg konvektivne potencialne energije, hkrati pa je bilo prisotno še precejšnje striženje vetra, tudi nad 20 m/s v plasti 0-6 km, kar omogoča boljšo organizacijo nevihtnih celic ter njihovo večjo moč in dolgoživost. Dopoldne ter v zgodnjih popoldanskih urah je nad ravnino še vztrajala zaporna plast, ki je konvekcijo sprva zadrževala, nato pa je ta zaradi segrevanja zraka pri tleh začela popuščati.
Na teren smo se tokrat odpravili Aleš Rozman (Aleš Rozman Photography), Jernej Lipovec (JLphoto), Matej Štegar (VP Orešje), Klemen Bandelj (Klemen Bandelj) in Domen Svetlin (Domen Svetlin Foto). V popoldanskem času smo na območju Furlanije pričakovali proženje in hitro krepitev nevihtnih celic, kar se je tudi zgodilo. Severozahodno od mesta Pordenone se je pozno popoldan razvil nevihtni sistem, od katerega se je na južni strani kmalu odcepila supercelica in se sprva počasi pomikala proti jugovzhodu, zato smo imeli dovolj časa za fotografiranje in umik, ko se nam je nevihta preveč približala. Nevihta je oblikovala zares masiven mezociklon ter ogromen t.i. shelf cloud, ki ga lahko vidite na spodnjih fotografijah. HP (high-precipitation) supercelica je nato začela pospeševati v smeri JV/V, na svoji poti pa je stresala tudi debelejšo točo, zato smo se ji umaknili proti jugu do obale, saj so bili na avtocesti zastoji (kot je tam stalnica). Na poti proti jugu nas je dosegel močan nevihtni piš, ki je s tal dvigal prah in ustvaril pravi peščeni vihar.
Supercelica je kasneje začela pospeševati v smeri JV/V ter oblikovala zares izjemen “Shelf cloud”. Foto: Domen Svetlin
Nevihta se nam je približevala in kaj hitro se je bilo treba umaknit proti jugu. Foto: Jernej Lipovec
“Shelf cloud” in striacije oz. dotočni trakovi nad njim, kjer v nevihto priteka topel in vlažen zrak (ang. inflow). Foto: Domen Svetlin
Nevihta je nadaljevala pot v smeri Tržaškega zaliva. Ko je prišla nad morje, so na južni strani začele nastajati nove nevihtne celice, ki so se nad Tržaškim zalivom povezale v nevihtno linijo. V linijo so se povezale tudi nevihte na severni strani. Ta je dosegla Trst ter oplazila tudi slovensko obalo.
Radarska animacija padavin 6. 7. 2019 popoldne in zvečer. Vir: meteologix.com
Karta udarov strel 6. julija 2019 nad območjem severnega Jadrana, Furlanije, Benečije in jugozahodne Slovenije. Vir: lightningmaps.org
Javljanja v živo na Facebook stran Neurje.si
Posnetek nevihtnega piša, ki je s tal dvigoval prah
Naslednji dan, v nedeljo 7. julija, je sledil nov frontalni val hladne fronte, ki se je zadrževala severno od Alp. Pogoji za razvoj močnih neviht so bili zopet izpolnjeni tako na območju Padske nižine kot tudi na območju jugovzhodne in vzhodne Slovenije ter na severozahodnem delu Hrvaške. Odločitev kam na teren je bila težka, a smo tvegali in se odpeljali na območje Karlovca, kjer smo pričakovali nastanek neviht že v zgodnjem popoldnevu. Prva nevihta je že malo po 12. uri nastala med Kočevjem in Novim mestom, a je bila dolgo časa stacionirana na tistem območju. Jugovzhodno od nje je na južni strani Gorjancev nastala nova nevihta, ki je kmalu začela kazati lastnosti supercelice. Počakali smo jo kakih 10 km severno od Karlovca in na koncu je bil trud poplačan.
Na poti nazaj smo se ustavili še v kraju Vrata na območju Kvarnerja, kjer je pred tem divjala nevihta s točo, ki je nastala na severozahodnem delu hrvaške Istre in se pomikala preko Kvarnerja severno od Reke.
Ponekod so nastali ogromni kupi toče, ki jih je nanesla voda, ko je odtekala z večjih neprepustnih površin. Foto: Domen Svetlin
Karta udarov strel 7. julija 2019 nad območjem Slovenije in okolice. Vir: lightningmaps.org
Javljanje v živo na Facebook stran Neurje.si