Po poročanju številnih slovenskih medijev je severovzhodna Slovenija po 22. juniju dobila protitočno obrambo, ki jo sofinancirajo občine na branjenem območju (podravska in pomurska statistična regija) ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za izvajanje protitočne obrambe oz. njeno financiranje so se odločili kljub opozorilom in mnenju stroke, da učinkovitost tovrstne obrambe ni znanstveno dokazana in potrjena.

Ali je protitočna obramba zares učinkovita ali ne, je sicer zelo težko dokazat, saj ob vnosu srebrovega jodida v nevihtni oblak ne vemo, kaj bi se zgodilo, če tega ne bi storili. Ker v naravi nobena nevihta ni povsem enaka drugi, je tudi težko na enem nevihtnem oblaku izvajat protitočno obrambo na drugem pa ne, ter rezultate obeh primerov neposredno primerjat med sabo. Če iz nevihte na branjenem območju ne pada toča ali je ta zelo drobna in ne povzroča škode, lahko sicer trdimo, da je bila obramba uspešna … Vendar pa ne moremo zanesljivo vedeti, ali toče ne bi bilo tudi v primeru odsotnosti obrambe. Vemo namreč, da vsak nevihtni oblak ne ustvari (debelejše) toče. Za pojav debele toče morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, kar pa se ne zgodi ob vsakem nevihtnem dogodku.

O primernih pogojih in možnosti za debelejšo točo vas na našem portalu ter prek Facebooka običajno informiramo dan pred morebitnim dogodkom v večernih urah ali zjutraj na dan predvidenih močnejših neviht s točo. Na karti napovedi neviht, ki jo izdamo skupaj z besedilno prognozo, se velika verjetnost debelejše toče večinoma označi z 2. stopnjo nevarnosti (rdeča barva), se pa lahko (vendar redko) nevihte z nekoliko debelejšo točo pojavijo tudi ob predvideni 1. stopnji nevarnosti (oranžna barva). Za res izjemno nevarne vremenske pogoje je rezervirana še 3. (najvišja – vijolična) stopnja nevarnosti. Pri veliki verjetnosti nastanka debele toče na širšem območju to posebej omenimo tudi v besedilni prognozi, pa vendar je o točnih premerih toče težko govoriti. Tu je treba zopet poudariti, da naš sistem napovedovanja neviht ne predstavlja opozoril. Vremenska opozorila namreč izdaja le državna meteorološka služba (ARSO).

Primer napovedi neviht za 8. 6. 2018, ko je območje Črnomlja prizadela močna nevihta s točo, ponekod debelo tudi več kot 10 cm. Besedilna prognoza za tisti dan se je glasila: “… Popoldan pričakujemo razvoj neviht v južni in jugovzhodni Sloveniji ter na Hrvaškem (Istra, Kvarner in notranjost Hrvaške). Krajevno se bodo zlasti v notranjosti Hrvaške pozno popoldan in zvečer razvila močna neurja, vmes lahko tudi močnejše supercelične nevihte. Zvečer in ponoči se bodo po vsej verjetnosti nevihte združevale v obsežnejše konvektivne sisteme (MCS) ali nevihtne linije (Squall line) ter potovale prek SV Slovenije in severne Hrvaške proti severovzhodu. V južni, vzhodni, severovzhodni in deloma osrednji Sloveniji bodo popoldan, zvečer in v noči na soboto možna krajevna neurja s silovitimi sunki vetra, močnimi nalivi in točo. Zaradi vetrovnega striženja tudi prek 20 m/s v vertikalnem profilu 0-6 km in velike zaloge potencialne energije (CAPE), ki bo ponekod lahko presegala 2500 J/kg, bo razvoj neviht intenziven, zajele bodo lahko širša območja. Popoldan in zvečer je možna tudi debelejša toča. Ob močnih nevihtah in neurjih lahko toča lokalno povzroči večjo gmotno škodo, prav tako lahko siloviti sunki veta ob morebitnih nevihtnih linijah podirajo drevesa in odkrivajo nekatere strehe. Krajevno lahko padejo večje količine padavin v kratkem času, zato lahko prihaja do težav z meteornimi vodami. …“

Prilagamo še prikaz območij, ki so jih 8. 6. 2018 prešle nevihtne celice. Rdeča barva prikazuje maksimalne radarske odboje nad 51 dBZ, kjer so bili močnejši nalivi z možnostjo toče, vijolična pa pot močnih padavinskih jeder z intenzivnimi nalivi in možnostjo debelejše toče (odboji nad 57 dBZ). Karta: Neurje.si, vir podatkov: ARSO. Podrobnejšo analizo vremenskega dogajanja 8. 6. 2018 si lahko preberete tukaj.

Ko so predvideni zares “pravi” pogoji za nastanek debele toče in so na našem portalu izdane prognoze v obliki zgoraj omenjenih, prav tako pa so opozorila pred možnostjo toče izdana s strani Agencije Republike Slovenije za okolje, šele v takšnih primerih lahko objektivno spremljamo morebitno učinkovitost protitočne obrambe (v primeru, da se močne nevihte tudi zares pojavijo). Ob manj primernih pogojih za razvoj močnih neviht s točo, bo namreč obramba lahko navidezno vsakič “učinkovita”, saj nevihte takrat tudi brez posredovanja s srebrovim jodidom najverjetneje ne bi ustvarile debelejše toče. Večinoma bi same od sebe oslabele ob prehodu v slabše pogoje, zaradi pomanjkanja višinskih vetrov itd. Zato še posebej v takšnih primerih ne gre prehitro delati zaključkov, saj naj bi bil namen protitočne obrambe (vsaj po našem razumevanju) preprečiti ravno najdebelejšo točo, ki povzroča največ škode.

Ker se tako mnenja o učinkovitosti protitočne obrambe razhajajo (zlasti med stroko in zagovorniki obrambe), se lahko o njeni učinkovitosti vsaj deloma prepričate tudi sami. Ob nevihtnih dogodkih dobimo zlasti preko družbenega omrežja Facebook veliko poročil o toči in fotografij z različnih koncev Slovenije. Fotografije toče, njenih dimenzij in povzročene škode so dokazi o vremenskem dogodku v posameznem kraju oz. na nekem območju. Ob tem se najprej vsem zahvaljujemo za dosedanje poročanje o vremenskih dogodkih iz vašega kraja in vas tudi v prihodnje pozivamo, da nam pošiljate poročila in fotografije ekstremnih vremenskih pojavov. Ob poročanju pojava toče so seveda najbolj koristne fotografije ledenih zrn, zelo zaželeno pa je, da je iz fotografij razvidna čim bolj natančna dimenzija (premer) zrn – fotografirano npr. ob tračnem metru ali drugem merilu. S pomočjo poročil o morebitni toči z (po novem) branjenega območja, bomo lahko skupaj opazovali in preverjali, kakšni so učinki protitočne obrambe.

Poleg poročanja na našem portalu oz. Facebooku, lahko o izjemnih vremenskih pojavih z vašega območja poročate v Evropsko podatkovno bazo o ekstremnih vremenskih pojavih (ESWD), kjer se zbirajo tovrstna poročila za vso Evropo. Pri poročilih v podatkovno bazo ESWD bodite karseda natančni in pozorni na definicije posameznih pojavov, ki jih (delno prevedene v slovenščino) najdete tukaj. Podrobnejše definicije in kriterije za poročanje najdete tukaj.

Za primer dodajamo karto ESWD z vsemi zabeleženimi poročili pojava debelejše toče (2 cm premera ali več oz. plast toče na ravni površini debela vsaj 2 cm) za območje Slovenije in okolice od 15. aprila 2018 do 18. julija 2018. Kot lahko razberemo s karte, je bilo veliko poročil o pojavu debelejše toče z območja Prekmurja in Prlekije (kjer letos do 22. junija protitočne obrambe ni bilo), prav tako veliko poročil o debelejši toči pa prihaja iz okolice Gradca v sosednji Avstriji (kjer se izvaja protitočna obramba z letali). Debela toča je bila večkrat zabeležena tudi na Hrvaškem, kjer se proti tej naravni ujmi “borijo” z raketnim sistemom. Na spletni strani ESWD si lahko ogledate podrobnosti vsakega oddanega poročila.

Karta zabeleženih pojavov debelejše toče (2 cm premera ali več oz. plast toče na ravni površini debela vsaj 2 cm) na območju Slovenije in širše okolice na podlagi poročil v podatkovno bazo ESWD (velja za obdobje od 15. 4. 2018 do 18. 7. 2018). Vir: Evropska podatkovna baza o ekstremnih vremenskih pojavih (ESWD)